»Kateri renesančni mojster je naslikal nenavaden portret Bakhusa?« Odgovor na to vprašanje vam lahko zagotovi vabilo na VIP-odprtje najbolj pričakovanega vinskega muzeja na svetu La Cité du Vin v Bordeauxu. Na facebook strani muzeja namreč vsakih deset dni objavijo novo nagradno igro, s katero vabijo obiskovalce na odprtje 1. junija.
La Cité du Vin naj bi v regijo, ki tako in tako slovi kot najslavnejša svetovna vinorodna regija, privabil še skoraj pol milijona več obiskovalcev. To je verjetno pretirana številka, čeprav je res, da je vinski turizem v vzponu, Bordeaux pa meka vinskega turizma.
Ameriška dvorana v francoskem muzeju
Toda tako kot pri vseh kolosalnih projektih se je tudi pri novem bordojskem vinskem muzeju zataknilo. Zgrajen je v javno-zasebnem partnerstvu, pravzaprav se celo hvalijo, da je to prva kulturna ustanova v Franciji, ki je bila zgrajena z 19 odstotki zasebnega kapitala. Sprva je bila investicija ocenjena na 63 milijonov evrov, po petih letih gradnje pa se je izkazalo, da bo stal najmanj 81 milijonov evrov. Od tega so v zadnjih mesecih porabili 3,5 milijona evrov samo za poseben supertehnološki sistem personificiranih vodnikov po muzeju, ki naj bi »vsakemu obiskovalcu ponudili unikatno izkušnjo ogleda«. Tako se vsaj hvalijo na svoji strani.
In kaj so storili, da bi pridobili manjkajoče milijone? Ponudili so to, kar imajo – vinograde in vina. In to Američanom. Na dražbi v New Yorku so pred dnevi zbirali sredstva za dokončanje dvorane Thomasa Jeffersona v francoskem vinskem muzeju. Ne glede na to, kaj si Francozi mislijo o ameriškem vinu, bodo v zahvalo za donacije dvorano poimenovali po ameriškem predsedniku, ki je s bil velik ljubitelj vina in francoske hrane.
Dražbe vin, kosil in večerij
Na dražbi je bilo naprodaj nekaj vrhunskih vin, med njimi šestlitrski Petrus letnik 1995 in Château Lafite Rothschild 1918 in 1945, kot dodatek pa še ekskluzivni dogodki, recimo obisk Château Haut-Briona s kosilom z luksemburškim princem Robertom, ki je sicer šele deseti na seznamu luksemburških prestolonaslednikov, a je predsednik Domaine Clarence Dillon, lastnikov nekaj grand cru bordojskih vinskih kleti. Prav luksemburški princ je glavna zvezda naveze med bordojskimi vinogradi in ameriškimi investitorji – navsezadnje se njegovo podjetje imenuje po ustanovitelju, ameriškem bogatašu Clarenceu Dillonu, ki je v 20. letih 20. stoletja kupil Château Haut-Brion, ker je bilo iz tega vinograda njegovo najljubše vino.
Na dražbi so ponudili še obisk Château Latoura s kosilom z njihovim šefom Fredericom Engererjem, večerjo z lastnico Château Margauxa in kosilo na družinskem domu lastnikov Petrusa. Ponujali pa so tudi kosilo z nekdanjim francoskim premierjem in zunanjim ministrom, zdaj županom Boredauxa Alainom Juppéjem v restavraciji Gordona Ramsayja Pressoir d'Argent.
Vse najpomembnejše bordojske vinske kleti so tudi glavni zasebni partnerji muzeja La Cité du Vin, ki ga v francoskih medijih imenujejo vinski Guggenheim. Odprtje bi moralo biti že marca, a so ga zaradi dodatnih stroškov prestavili na 1. junij. V stavbi, ki je simbolni decanter in kozarec hkrati, bo obiskovalcem na ogled multimedijska in po napovedih na njihovi strani izjemna senzorična razstava o civilizaciji vina, za nameček pa še dodatne občasne razstave. Za ceno vstopnice 20 evrov bo vsak obiskovalec dobil še degustacijo 50 mililitrov bordojskega vina. Obljubljajo, da bo ta kozarček iz enega najbolj slavnih svetovnih vinogradov.
