Lokomotiva 33-110 je 11. aprila 1978 zadnjič vlekla vlak med Ljubljano in Postojno in tako sklenila obdobje parne vleke na Slovenskem. Zadnja leta je ždela parkirana na železniški postaji v Štanjelu in tam postala prava turistična zanimivost. Od tam je včeraj krenila na svojo zadnjo pot po železniških tirih. Okrog poldneva je prispela v Pivko, kjer so ji na železniški postaji pripravili krajši slovesni sprejem. V Parku vojaške zgodovine jo bodo obnovili in predvidoma do konca tega leta tudi postavili na ogled.
Tako ljubitelji železnic kot muzealci se strinjajo, da gre za izjemen eksponat. »Gre za izjemen primer železniške in vojaške dediščine. Lokomotivo so leta 1943 izdelali v Berlinu, v Jugoslavijo pa je prišla kot del vojne odškodnine. Ustvarjena je bila za vojaško osvajanje ozemlja in transport nemške vojske, na koncu pa se je njena usoda spremenila v nasprotno smer in postala je pripomoček za obnovo Evrope. Na naših tirih je vozila tovorne in potniške vlake,« pripoveduje Boštjan Kurent, strokovni sodelavec Parka vojaške zgodovine v Pivki. A njene posebnosti se tukaj še ne končajo. Kurent pripoveduje, da gre za izjemno veliko lokomotivo, dolgo 23 metrov, široko več kot 4 metre in težko kar 95 ton. Obenem pa je to tudi parna lokomotiva, ki je še zadnja vozila po slovenskih tirih in leta 1978 kot zadnja obstala.
Na zadnjo pot do Pivke jo je vlekla leto mlajša sestrska lokomotiva 33-037, ki po slovenskih tirih še vedno vozi muzejski vlak. Za ljubitelje železnic je bil to zgodovinski dogodek. Lokomotivo bodo v prihodnjih dneh z železniške postaje v Pivki prepeljali v Park vojaške zgodovine, kjer jo bodo obnovili. »Z obnovo bo veliko dela, računamo pa, da bi jo lahko obiskovalcem znotraj našega parka pokazali že do konca tega leta,« napoveduje Kurent.
