V Parizu in drugih francoskih mestih v zadnjem tednu se protesti proti novemu zakonu o delu, o katerem bodo ta teden začeli razpravljati v skupščini, sprevržejo v nasilje in vandalizem. Lažje odpuščanje, ki ga predvideva novi zakon, naj bi po mnenju vlade odpravilo del zadržkov delodajalcev proti večjemu zaposlovanju, Francija pa ima že osem let težave z visoko brezposelnostjo. A mladi se bojijo, da jim bo z novim zakonom ob vstopu v svet dela še težje.
Policija menda provocira
»Vsi sovražimo policijo!«, »Policisti, odjebite! Ulica ni vaša!« so bili pogosti slogani na prvomajskih povorkah po francoskih mestih. Menda so policisti v zadnjih dneh ponekod nalašč izzvali izgrede, na primer z enourno obkolitvijo dela protestnikov pod pretvezo, da hočejo osamiti vandale. Pogosto je bila dovolj že nepotrebna množična prisotnost policistov. Ko so jih nato manjše skupine anarhistov in huliganov napadle s kamni ter drugimi predmeti, so uporabili vodne topove in solzivec. Že tako velikokrat ob protestih skupinice vandalov uničujejo izložbe, reklamne panoje, vhode v banke, avtobusne postaje, bankomate in zlasti varnostne kamere. Samo v četrtek, ko je v 40 mestih več sto tisoč ljudi protestiralo proti novemu zakonu, je policija po podatkih notranjega ministrstva aretirala 114 izgrednikov, starih od 15 do 36 let, 78 policistov pa je bilo ranjenih.
Delavci volijo desnico
Premier Manuel Valls ocenjuje, da množično gibanje proti zakonu o delu upada (kar je res že zaradi počitnic) in da protestniki svojo številčno šibkost poskušajo kompenzirati z radikalizacijo. V resnici so izgredi voda na vladni mlin, saj velika večina Francozov ne odobrava nasilja, torej bo šel zakon tako lažje skozi. Organizatorji protestov in gibanja Ponoči pokonci naj ne bi dovolj poskrbeli za redarje v lastnih vrstah. A morda tudi policija provocira. Tri četrtine Francozov se boji, da se bo nasilje še stopnjevalo. Nevarnost je po mnenju Christopha Barbierja, urednika uglednega tednika L'Express, toliko večja, ker se gospodarske razmere v Franciji izboljšujejo in gre zdaj za boj za večji delež v povečanem BDP, podobno kot je bilo leta 1968. Levica sicer nima perspektive in vizije za prihodnost, delavci pa volijo skrajno desnico. Ker prihodnje leto spomladi, ko bodo predsedniške in parlamentarne volitve, lahko na oblast pride desnica, je zdaj tudi zadnja priložnost, da še kaj izsilijo od socialistične vlade.
Ne gre pa le za zakon o delu, ki bo zmanjšal pravice zaposlenih, ampak tudi za dejstvo, da imajo zadnja leta direktorji vse več milijonov evrov letne plače, plače zaposlenih pa so vse nižje, saj se na njihov račun varčuje in povečuje konkurenčnost. V tem kontekstu je treba tudi razumeti radikalizacijo glavnega levičarskega sindikata CGT, ki je s študenti glavni pri organizaciji demonstracij proti zakonu o delu. Vlada, ki ji nasprotujejo tudi levi socialisti, pa vztraja pri osnutku zakona o delu in ga hoče spraviti skozi, saj naj bi tudi s poenostavitvijo delovnega prava povečala konkurenčnost podjetij. To je še zadnja možnost za predsednika Françoisa Hollanda, da kaj naredi pred predsedniškimi volitvami.
