Desetletni Max in dveletni Mini sta med najbolj priljubljenimi mačkami na svetu, njuna lastnica je Tjaša Storm iz Vuzenice. Na instagramu imata več kot 200.000 sledilcev. Ti vsak dan, kot bi gledali mačji resničnostni šov, spremljajo zgodbo z imenom Cat in Berlin (slovensko Maček v Berlinu), kot se imenuje njun profil na instagramu. Imata več sledilcev kot na primer športna zvezdnika Goran Dragić in Anže Kopitar na twitterju. Tjašo Storm je do podjetniške ideje, ki jo uspešno uresničuje, pripeljala ljubezen do mačk in poznavanje zakonitosti družbenih omrežij. Instagramov profil je postal platforma za prodajo dodatkov za mačke, metuljčkov, kravat, rutk in igrač.
Začelo se je z metuljčki
»Vse se je začelo spontano,« se spominja Tjaša Storm, ki mačje podjetje vodi skupaj z možem. Na svojem profilu je sprva za zabavo objavljala fotografije mačka Maxa, česar so se njeni prijatelji počasi naveličali, zato se je odločila odpreti nov profil, a le za svojega mačka. Max, ki se mu je pred dvema letoma pridružil še Mini, je imel vse več sledilcev. A takrat se je delo šele začelo. »Na družbenih omrežjih ti lahko uspe na dva načina. Lahko se zgodi, da v kratkem času veliko ljudi začne deliti določeno vsebino. Bolj verjetno je, da do velikega števila sledilcev prideš z delom. Neprestano moraš biti prisoten in komunicirati z ljudmi.« Na tak način je uspelo njej. Z zgodbo svojih mačk se ukvarja vseskozi. Vsak dan objavi vsaj eno fotografijo, če ne še več.
Sčasoma se ji je porodila podjetniška ideja. »Tuhtala sem, kaj zanimivega bi se še dalo narediti. Všeč so mi bili mačji metuljčki, a pravih ni bilo na trgu, zato sem se odločila, da jih bom začela izdelovati.« Ko reče pravi metuljčki, meri na ročno izdelane, kakršne nosijo ljudje, narejene iz dveh delov in iz kakovostnega blaga. Izdeluje jih sama v svojem studiu, trg pa je ves svet. »Včasih kakšen izdelek prodamo v državo, za katero prvič slišim. Nekaj paketov sem poslala celo v Slovenijo,« se je nasmehnila. Konkurenca je danes precej večja, kot je bila pred tremi leti, ko je začela ta posel. Toda: »Na trgu so le približki. Takšnih metuljčkov, kot jih izdelujem sama, še vedno nisem zaznala.« Ljudem je očitno všeč, če njihov ljubljenček nosi modni dodatek. Kako pa je z mački? »Velikost je prilagojena, izdelek mehak, ni trd kot ovratnica. Če ga maček ne bi sprejemal, bi ga strgal. Ampak ga ne.«
Slovenija je bila premajhna
Uspešno mačjo zgodbo je spisala v Belinu, kjer živi že kar nekaj let. Ker nas je internet nagnetel v globalno vas, se ji zavoljo dela ne bi bilo treba odseliti v Nemčijo, kamor je odšla takoj po tem, ko je končala študij novinarstva na fakulteti za družbene vede, oziroma že malo prej, kajti magistrsko nalogo je dokončala v Berlinu. V tujino se ni napotila iz istega razloga kot vse več mladih, ki doma ne dobijo priložnosti za delo in razvoj. »Nisem se znašla v brezizhodni situaciji, ampak se mi je Slovenija vedno zdela premajhna. Delati sem želela nekaj novega, poleg tega je moj mož iz Nemčije. Kar nekaj časa je bilo jasno, da ne želiva ostati v Sloveniji.« A je že opažala, da doma ne bi imela veliko priložnosti. »Položaj v novinarstvu, v katerem bi želela delati, je bil že takrat katastrofalen. Prijatelji mi pravijo, da je zdaj še slabše. Ne preseneča me, da ljudje ne vidijo perspektive v Sloveniji.« Prepričana je, da tujina ponuja več priložnosti, a zahteva tudi več truda. »Trg je večji, ampak moraš tudi dati več od sebe. Če se izkažeš, si lahko za to nagrajen. V Sloveniji pa so meje, prek katerih ne moreš iti,« je dejala in pristavila, da ne glede na aktualne družbenoekonomske razmere še vedno velja: »Uspešen si lahko le, če delaš to, kar imaš rad in pri čemer si srečen.«
Sama dela natanko to. In kaj ji bo prinesla prihodnost? Idej ji ne manjka, pravi. Potreben je le čas, da se uresničijo. Kam jo bo zaneslo življenje, pa bo prepustila spontanosti, kot je to naredila, preden so mačke postale posel. Omejujejo jo le meje sveta.
