Pločnik ob Vodnikovi cesti je na križišču s Scopolijevo ulico tako ozek, da številni pešci na omenjenem odseku stopijo kar na zarisano kolesarsko stezo. »Pločnik na več mestih popolnoma izgine, v križišču s Šišensko cesto pa se nevarno zoži, medtem ko kolesarska steza izgine. Kolesarska steza proti središču tudi nevarno vijuga s pločnika na cestišče, pred bolnico in Vodnikovo domačijo pa je parkiranje urejeno kar na površinah za pešce,« na neprijazne, lahko pa tudi nevarne pomanjkljivosti Vodnikove ceste opozarja Matevž Frančič iz iniciative Uredimo Vodnikovo.
»Predvsem avtomobilska cesta«
V pobudi si zato že nekaj časa prizadevajo za celovito ureditev te pomembne šišenske ceste, ker pa se zavedajo, da je za takšen projekt potrebna celovita študija, upajo, da bodo mestne oblasti že kmalu uslišale vsaj nekaj njihovih predlogov za rešitev najbolj perečih problemov Vodnikove ceste. Nekateri predlagani posegi so namreč po mnenju iniciative učinkoviti, a hkrati uresničljivi v kratkem času, prav tako pa ne bi (pre)globoko zarezali v občinsko denarnico.
S prizadevanji iniciative, kjer si želijo, da bi »ena najzanimivejših ljubljanskih cest s prav posebnim karakterjem«, kot Vodnikovo cesto opisuje Frančič, postala za pešce in kolesarje prijaznejša, z zasaditvijo drevoreda pa tudi bolj zelena mestna cesta, se strinja tudi krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti, tudi sama Šiškarica.
»Ključni problem, ki ga zaznavamo uporabniki, so prehodi, sledijo neprijetne zožitve pločnikov in prekinitve kolesarske steze. Z vidika prebivalcev in tudi drugih uporabnikov prostora je najbolj moteča značilnost te sicer zanimive mestne ceste, da je peš in s kolesom ni mogoče na dovolj mestih varno prečkati ter vzdolžno neprekinjeno uporabljati. Vodnikova deluje predvsem kot avtomobilska cesta, druge oblike prometa in bivanje ob njej so povsem podrejenega pomena,« opaža Simonetijeva.
Zeleni otoki bi upočasnili prehitre voznike
In kako bi s preprostimi ukrepi na Vodnikovi cesti prednost pred avtomobili dobili pešci in kolesarji? »Z zoženjem ceste bi se v smeri proti središču lahko kolesarska steza uredila povsem na cestišču, s čimer bi se sprostil tudi pločnik in bi imeli pešci več prostora, medtem ko bi z namestitvijo grbin lahko upočasnili pogosto prehitre voznike avtomobilov,« nekaj rešitev našteje Frančič. Kot primer dobre prakse, za katerega si v iniciativi želijo, da bi dosegel tudi Šiško, navaja ureditev kolesarske steze v podhodu pod Šmartinsko cesto.
Da ima Vodnikova cesta potencial zanimive mestne ulice, pritrjuje tudi Simonetijeva. Ob tem urbanistka poudarja, da je treba najprej poskrbeti za varnost in znižati potovalno hitrost avtomobilov, za kar predlaga sodobne pristope, ki z z zelenimi otoki, posameznimi drevesi med parkirnimi nišami ter z vodenjem prometa preprečujejo večjo hitrost. »Zelene površine in ulična drevesa vplivajo tudi na kakovost uličnega okolja, zraka, prenos hrupa in prahu,« še dodaja Simonetijeva. Prepričana je, da za prve izboljšave na Vodnikovi ne bi bili potrebni večji posegi: »Predvsem skupaj s prebivalci določiti nova mesta prehodov ter potem ta mesta dodatno opremiti z zelenimi otoki – drevesi, ki v cestni koridor vnesejo dodatno dimenzijo in dokazano psihološko vplivajo na bolj pozoren način vožnje.«
Občina letos ne načrtuje prenove
Ob Vodnikovi cesti stoji tudi Vodnikova domačija, rojstna hiša prvega slovenskega pesnika, pod njeno streho pa je minulo poletje pod okriljem zavoda Divja misel zaživela hiša branja, pisanja in pripovedovanja. Kot pojasnjuje vodja zavoda Tina Popovič, ekipa Vodnikove domačije s pobudami iniciative za ureditev ceste sicer ni natančno seznanjena, a se strinja, da bi bilo treba Vodnikovo cesto urediti tako, da bo prijazna do vseh uporabnikov.
»Dovolj širok pločnik, ki ponuja varno gibanje tudi otrokom okoliških šol in starejšim, je gotovo nujna osnova,« meni Popovičeva. Ob tem opozarja, da je za preureditev ceste potrebna skrbno načrtovana prometna strategija za ta konec mesta. »Ob domačiji sta precej velika gostilna in bolnica, kamor pride veliko ljudi od vsepovsod in uporabniki teh storitev, in tudi zaposleni, se večinoma pripeljejo z avtomobili. Nekje jim je treba dodeliti mesto za parkiranje,« pojasnjuje Popovičeva.
A v Šiški bodo morali na preureditev Vodnikove ceste očitno še počakati. Kot so namreč sporočili z ljubljanske mestne občine, v načrtu dela za letošnje leto te ceste ni, prav tako pa naj ne bi bili seznanjeni s pobudami iniciative.
»V zadnjem letu je odsek za pobude meščanov prejel tri pobude v zvezi z omenjenim območjem – o sanaciji poti na Šišenski hrib, o zapornici na zasebnem zemljišču ter o prehodu za pešce nasproti Osnovne šole Valentina Vodnika, kjer smo tudi preuredili križišče,« so zapisali na občini. Ob tem pristojne občinske službe še odgovarjajo, da so pločniki povsod ob Vodnikovi cesti normalno prehodni, parkirišča ob domačiji pa so uredili prav na pobudo občanov.
