Zelena pljuča mesta, park Tivoli, bi lahko v prihodnjih letih obogatil prostor za poletne kulturne prireditve na prostem. Mestna občina Ljubljana (MOL) v Strategiji razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016–2019 predlaga natečaj za preveritev ponovne rabe avditorija Tivoli. Občina se pri tem opira na dejstvo, da je od konca druge svetovne vojne pa vse do sredine šestdesetih let na tem prostoru po zamisli arhitekta Jožeta Plečnika že deloval letni kino.
Tovrstnemu posegu v zeleno oazo mesta je že pred sprejetjem strategije nasprotoval svet četrtne skupnosti Center, ki ga skrbi za ravnotežje v krajinskem parku in predlaga, da občina sredstva raje nameni za vzdrževanje in prenovo že obstoječih kulturnih objektov. Kritičen je tudi nekdanji direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, ki ima z naložbami številne izkušnje in meni, da Tivoli ne potrebuje več nobenega novega vdora, saj je bil dovolj načet že v preteklosti. Plečnikov poletni kino je bil skromnega obsega, morebitna gradnja avditorija bi po Rotovnikovem mnenju popolnoma porušila parkovni videz zgornjega dela Tivolija. Predlaga, da občina sredstva vloži v obnovo tehnično izredno slabo opremljenega odra na najlepšem poletnem avditoriju daleč naokoli, v Križankah.
Logistično zahteven projekt
Sodobni avditorij potrebuje veliko prostora za dovolj velik oder, s primerno velikim zaodrjem in orkestrsko jamo, garderobe za izvajalce, parkirišče za dovoz in odvoz scenskih elementov, tehnično kabino za vodenje predstav, priročno skladišče, gostinsko postrežbo, toalete za obiskovalce in seveda avditorij, ki bo imel odlično vidljivost z vsakega sedeža. Rotovnik opozarja na stare grehe občine: »Prostor bi bilo treba usposobiti tudi glede akustike, da se ne bosta ponovili Arena Stožice in ljubljanska Opera. Z vidika ekonomičnosti bi bilo izredno pomembno tudi zadostno število sedežev, ki jih zaradi omejenega prostora ne bo lahko zagotoviti.«
Vodja oddelka za kulturo mestne uprave MOL Mateja Demšič na vprašanje, kako si v krajinskem parku logistično zamišljajo kulturne produkcije, ne odgovarja. Pravi pa, da je kritika prenagljena, saj v tej fazi ne načrtujejo gradnje, temveč preveritev uresničljivosti projekta. To zamisel navezujejo na dve drugi pridobitvi tega dela parka: leta 2017 bo prenovljena Švicarija, novo umetniško središče z ateljeji za domače umetnike in rezidencami za gostujoče umetnike. Predvidoma leta 2019 bo prenovljen Grad Tivoli, v katerem deluje Mednarodni grafični likovni center. Pri programski preveritvi bodo izhajali prav iz programskih zasnov teh dveh ustanov, nikakor pa v tem prostoru ni sprejemljiva komercialna dejavnost, zagotavlja.
Degradacije ne bo
Na vprašanje, zakaj pri načrtu vztrajajo kljub negativnemu mnenju četrtne skupnosti Center, Demšičeva odgovarja, da občina ne načrtuje in ne izvaja nikakršnih investicijskih projektov na področju kulture, ki bi bili v nasprotju z interesi prebivalcev in ki ne bi bili v prid dolgoročnemu kulturnemu razvoju mesta. »Vsak morebitni gradbeni poseg v javne zelene površine bi bil v skladu z načeli sonaravnega razvoja mesta in izveden z upoštevanjem naravovarstvenih in kulturnovarstvenih zahtev.« Demšičeva opominja, da ne obstaja zgolj en tip poletnega prizorišča in da najdemo tudi takšna, ki so v naravno okolje umeščena brez ekološke degradacije. Tak idejni predlog želijo dobiti na podlagi javnega natečaja.
