Nenadejana pošiljka snega terja še posebno skrbno ravnanje z drevjem, zelenjavo in drugimi rastlinami. Vodja botaničnega vrta v Ljubljani Jože Bavcon pravi, da sneženje ni tako zelo problematično, kot bi bile morebitne temperature pod ničlo.
»Zdaj je treba polomljeno rastlinje odrezati, kajti če pustimo zlomljene veje, bo še slabše. Za zelenjavo pa sneženje ni takšen problem, kajti sama se zaraste nazaj. Večji problem bi nastal, če bi se takoj zjasnilo, zemlja pa bi pomrznila,« je dejal Jože Bavcon, kajti sneg za rastlinje ni tako slab. »Včasih so poznemu snegu rekli beraški gnoj.« Pri tem je slabo, da je zapadel moker in težak sneg, ki hitreje lomi veje. Sneženje konec aprila ni nov pojav. Nenavadno je predvsem to, da je vegetacija pohitela, zato so bili travniki aprila razviti, kot so sicer maja, kar predstavlja dodano težavo.
Bavcon vrtičkarjem svetuje, naj v primeru mrzlega vremena vrtnine pokrijejo ali jih umaknejo pod streho. Solata, na primer, je zdaj le poteptana, zato morda ne bo tako lepa kot sicer, a bo rasla naprej, če ne bo izpostavljena prehladnemu vremenu. V nevarnosti je predvsem zelenjava, ki potrebuje toplejše podnebje, kot je paradižnik, ki naj ga sicer ne bi sadili pred prvim majem. Tega se vsi vrtičkarji ne držijo in ga v zadnjih letih, ko je april toplejši, sadijo prej. Za drugo zelenjavo ni bojazni, kajti »vse preživi«. Ko bo sneg skopnel, je dobro le, da visoke rastline malo privzdignemo, medtem ko si bodo nizke same pomagale.
Podobno velja za rože. Tudi te ne bodo ogrožene, če temperature ne bodo ekstremno nizke. V tem primeru jih lahko pustimo zunaj. »Največji problem predstavljajo hortenzije, ki jih imamo posajene v vrtovih, ne v loncih, ob temperaturah pod ničlo jih je treba pokriti.« Najpomembneje je, da tiste rože, ki so polomljene, porežemo, kajti če jih pustimo odlomljene, se bodo kasneje zarasle. »Vsak zalomljen del je šok za rastlino. Če se ne sanira, ta šok traja dlje.«
