»Slišala sem, da pomaga orehovo olje.« »Mene je zdravnica poslala kar k pedikerki. Uporabljam preparat mlečne kisline.« »Meni pomaga vodikov peroksid.« »Jaz pa si pomagam z eteričnim oljem čajevca in smrekovo mastjo, saj se s pisalom, ki so mi ga priporočili v lekarni, glivic na nohtih nisem znebila.« »Jaz pa sem po nekaj neuspelih poskusih obiskal dermatologa, upošteval vsa navodila, se trudil z razkuževanjem, zmetal stran vso staro obutev, pojedel veliko tablet, a se glivice na nohtih vedno znova vrnejo.« Približno tako so hiteli razgaljati svoje težave z glivicami udeleženci predavanja o glivičnih okužbah nohtov in njihovem zdravljenju, ki ga je pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Specialistka dermatologije doc. dr. Liljana Mervic je večinoma starejšim udeležencem predavanja odločno povedala, da so domača zdravila in podobni nasveti pri trdovratnih in nadležnih glivičnih okužbah nohtov nemočni. »Ne uporabljajte protiglivičnih krem, gelov in praškov, ki so namenjeni zdravljenju kože, saj učinkovina v njih ne prodre v noht. Predvsem pa pozabite na čudežno moč množice reklamiranih izdelkov, ki vsebujejo večinoma le blage kisline, ki glivicam nekoliko otežijo razmnoževanje, ne vsebujejo pa nič učinkovitega za zdravljenje,« je bila jasna dermatologinja.
»Glivice na nohtih lahko uspešno zdravimo le sistemsko z zdravili antimikotiki ali pa lokalno z zdravilnim lakom, ki prav tako vsebuje antimikotik in mazilom s sečnino,« je pojasnila. Dodala je, da je zdravljenje z zdravili uspešnejše, a ima več neželenih učinkov in za vse ni primerno. Med neželenimi učinki so prebavne motnje, težave z jetri, zdravilo pa se vpleta tudi v presnovo drugih zdravil, zlasti za zniževanje holesterola. Zato pri manjši prizadetosti nohtov raje posežejo po varnejšem lokalnem zdravljenju, ki je vedno dolgotrajno, saj noht pri zdravem mladem človeku raste leto dni. Pri starejših, ki so dovzetnejši za okužbe, pa še dlje.
Odlašanje podaljša čas zdravljenja
»Zelo je pomembno, da začnemo zdravljenje pravočasno. Z odlašanjem le podaljšamo čas zdravljenja in zmanjšamo možnosti za uspeh. Najbolje je, da noht in predel pod nohtom in kožo okoli nohta namažemo vsak večer pred spanjem ter sproti odstranjujemo okužen del nohta oziroma ga s piljenjem stanjšamo, da učinkovina doseže tudi podnohtje,« svetuje dermatologinja. Če se po letu dni stanje ne uredi, verjetno ni šlo za glivično okužbo, doda in pojasni, da so znaki luskavice nohta zelo podobni.
Obstaja tudi lasersko zdravljenje, ki pa še ni dovolj raziskano; metoda je nekoliko boleča, saj laserski žarek z obsevanjem glivice pod nohtom »skuha«. Pogosto jo svetujejo kozmetičarke in pedikerji, ki pa niso usposobljeni za prepoznavanje bolezni nohtov, opozori specialistka. Najbolj agresivna oblika zdravljenja je kirurška odstranitev nohta.
Atletsko stopalo
Glivična okužba nohta se začne zelo nedolžno z rdečino in drobnim luščenjem kože ter srbežem med tretjim in četrtim prstom na nogi. Tej glivični okužbi pravijo atletsko stopalo. Če je ne zdravimo, se postopno širi in lahko šele čez leta okuži tudi noht. Proces okužbe pospeši poškodba nohta, ki glivicam olajša vstop. Pod nohtom imajo najbolj razširjene glivice, ki jim godi toplota in vlaga, tudi hrano – roževino. Noht začne rumeneti, odstopati od podlage in se debeliti. Okužba, ki je sprva le estetsko moteča, se nikoli ne pozdravi sama. Počasi se razširi na vso površino nohta, okuži še druge nohte, lahko pa se prenese tudi na druge dele kože in druge osebe. Sčasoma začne bolnika ovirati pri hoji, resnejši zapleti pa spremljajo sladkorne bolnike.
Najpogosteje se okužimo v javnih prostorih, savnah, bazenih, telovadnicah, kjer hodimo bosi. Lahko se okužimo doma od družinskih članov, lahko pa tudi v salonih za nego nohtov, kjer ne pazijo dovolj na higieno. Diagnozo je zelo težko postaviti, najbolj zanesljiv je dermatološki pregled in laboratorijske preiskave.
»A čakalna doba je vsaj devet mesecev, zasebniki pa so zelo dragi,« so opozorili udeleženci predavanja, nekaj pa jih je dodalo, da so jim zdravniki predpisali sistemska zdravila le za šest tednov, čeprav je dermatologinja izpostavila, da je treba zdravila jemati dvanajst tednov.
V sproščenem pogovoru so se strinjali še, da je za to, da ne dobimo glivic oziroma se te ne ponovijo, zelo pomembna higiena stopal in da po umivanju vedno dobro posušimo medprstne prostore. Pomembno je tudi, da v javnih prostorih ne hodimo bosi, da nosimo udobno in zračno obutev, ki ne pritiska na nohte, ter bombažne nogavice, ki vpijejo odvečen znoj in jih peremo na vsaj 60 stopinjah Celzija.
