Ob nedavnem dogodku, ko je sodišče postojnski porodnišnici naložilo plačilo visoke odškodnine družini, katere otrok je zaradi zapletov med porodom utrpel dosmrtne poškodbe, se je med komentarji na trenutke dalo razbrati, da s slovenskim porodništvom nekaj ni v redu in da je rojevanje morda celo nevarno, je na tiskovni konferenci, posvečeni porodniški dejavnosti, povedal predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. A je tako mnenje zmotno: statistične primerjave dokazujejo, da je slovensko porodništvo vrhunsko in dosega izjemne uspehe.
Od leta 1976 skoraj vse slovenske nosečnice rojevajo v porodnišnicah, s tem pa se je zelo zmanjšala umrljivost mater in novorojenčkov, je problematiko porodniške dejavnosti predstavila asist. dr. Tanja Premru Sršen iz Porodnišnice Ljubljana in članica razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo. Umrljivost novorojenčkov z razvojem medicine upada še danes, ko ugotavljajo 1,4 umrlega novorojenčka na tisoč živorojenih.
V zadnjih desetletjih se je uveljavilo aktivno vodenje porodov, pri čemer uporabljajo sredstva za pospeševanje in sprožitev poroda ter kemične metode za zagotavljanje plodovega stanja. Cilj tega pristopa je, da nobena ženska ne bi rojevala več kot 12 ur. Pred nekaj leti pa so se ženske začele temu upirati in si želijo nazaj k fiziološkemu porodu. »Mi se temu ne upiramo, si pa želimo, da se zaradi tega ne bi poslabšali zdravje novorojenčkov in žensk ter sedanji dobri rezultati,« pojasni zdravnica. Pri nas se porodi spontano začnejo pri 74 odstotkih nosečnic, kar nas uvršča med države z visokim deležem spontanega začetka porodov. Z načrtovanim carskim rezom rodi osem odstotkov žensk, pri 18 odstotkih žensk pa porod sprožijo. To je primerljivo s skandinavskimi državami, s katerimi se sicer radi primerjamo.
»Nismo gluhi za želje nosečnic in pod vplivom javnega mnenja so v porodnišnicah začeli naraščati porodi brez medicinskega poseganja. Danes 25 odstotkov žensk rodi brez vsakega posega zdravnika: brez sprožitve ali pospeševanja poroda, epiduralne analgezije in epiziotomije (prerezanja presredka), metode, s katero preprečimo hujše poškodbe presredka, ki imajo kasneje težje posledice. To je kar visok odstotek,« meni zdravnica. Hkrati je upadel odstotek kirurškega prerezanja presredka, ob tem pa se ni povečalo tveganje za hujše poškodbe presredka. Ob tem le 1,6 odstotka žensk, ki vaginalno rojevajo, rodi z vaginalnim operativnim postopkom (predvsem je to vakuumska ekstrakcija). Težke poškodbe presredka utrpi zelo majhen odstotek žensk ravno zato, ker se slovenski porodničarji nekoliko pogosteje odločijo za epiziotomijo, kot je to v Skandinaviji. »V zadnjem času smo dosegli dobro razmerje med deležem epiziotomij in nizko stopnjo poškodb presredka. Na Nizozemskem, kjer imajo veliko porodov na domu, so imeli veliko hudih poškodb presredka. A se o tem ni veliko govorilo,« Premru-Sršenova opozarja, da je treba vedno pogledati vso zgodbo.
Novorojenčki v dobri kondiciji
Slovenski porodničarji pa si prizadevajo zmanjšati delež carskih rezov (o tem več v posebnem članku) in umrljivost plodov. To jim je uspelo zmanjšati na tri umrle plodove na tisoč rojstev. To je nekoliko več kot v Skandinaviji. »To gre predvsem na račun ugotavljanja prirojenih nepravilnosti pri plodovih. Tretjina plodov, ki se pri nas rodijo mrtvi, je posledica prekinitve nosečnosti zaradi ugotovljene nepravilnosti pri plodu. Drugod se ženske v takih primerih v manjši meri odločajo za prekinitve nosečnosti,« je pojasnila Premru-Sršenova.
Prizadevajo si tudi, da se otroci rodijo v kar se da dobri kondiciji. Ocena kondicije novorojenčkov je lahko zmanjšana zaradi pomanjkanja kisika med porodom, zdravil, ki jih je jemala mama, okužb in drugih dejavnikov. Odstotek otrok s slabše ocenjeno kondicijo je pri nas celo nižji kot v Skandinaviji in bistveno manjši kot na Nizozemskem. »Porod na domu gotovo ni enako varna možnost, kot je porod v porodnišnici,« je prepričana zdravnica.
Tudi umrljivost novorojenčkov in dojenčkov, se pravi otrok v prvem letu starosti, je pri nas majhna in primerljiva s Skandinavijo.
Prezgodnji porodi
V zadnjih letih se rodi nekaj več otrok s prirojenimi nepravilnostmi, predvsem zato ker jih odkrivajo že v nosečnosti. Nepravilnosti so lahko normalno združljive z življenjem in če je diagnoza znana že ob rojstvu, to poveča učinkovitost zdravljenja, razloži Premru-Sršenova. Zaradi kompleksnega svetovanja, ki ga izpeljejo ob takih nosečnostih, se vedno več žensk odloči za nadaljevanje nosečnosti in zdravljenje otroka.
Imamo pa pri nas nekoliko višji delež prezgodnjih porodov. To je povezano z dvoplodnimi nosečnostmi, ki jih je pri nas več kot v Skandinaviji. So rezultat zanositev z biomedicinsko pomočjo in tveganje za prezgodnji porod je pri takih nosečnostih mnogo višje kot pri enoplodnih nosečnostih.
Nekoliko skrbi pa vzbuja maternalna umrljivost. To povezujejo z zelo natančno vodeno statistiko in med maternalno umrljivost pri nas štejejo vse ženske, ki umrejo v reproduktivnem obdobju in ki so bile noseče v letu pred smrtjo – ne glede na vzrok smrti. Vendar so ugotovili tudi druge pomembne dejavnike umrljivosti pri ženskah, kot so samomor in srčno-žilne bolezni. Zato se skupaj s psihiatri in kardiologi trudijo zmanjšati umrljivost žensk zaradi depresivnih motenj v nosečnosti in srčno-žilnih bolezni.
Nosečnice so v vedno slabšem stanju
Spreminja se tudi struktura nosečnic. Med njimi je vse več žensk, ki so izredno bolne, kot so ženske s presajeno ledvico, presajenimi jetri, srčne in sladkorne bolnice, z avtoimunskimi boleznimi... »Te ženske še pred nedavnim ne bi mogle niti zanositi, kaj šele roditi. Pri tem je napredek izjemen,« pojasnjuje zdravnica.
Na zdravje in umrljivost žensk skušajo vplivati tako, da nosečnice čim prej privabijo na pregled, saj je uspešnost vodenja nosečnosti boljša, če pridejo ženske zgodaj na pregled: to jim dobro uspeva, saj 95 odstotkov nosečnic pride na prvi pregled že v 1. trimesečju. Z vodenjem nosečnosti želijo zmanjšati hude zaplete, ki lahko nastanejo v nosečnosti ali zaradi kronične bolezni nosečnice. Tak zaplet je eklampsija, zaplet bolezni visokega krvnega tlaka v nosečnosti, ki ga ima 0,4 nosečnice na tisoč žensk.
Vse te dobre rezultate dosegajo ob dejstvu, da je populacija nosečnic zelo spremenjena: so vedno starejše, vedno debelejše in vedno bolj bolne, z manjšim številom in večjo obremenitvijo zdravnikov, manjšim številom bolniških postelj, manj denarja in z večjih deležem nosečnic z večjim tveganjem za zaplete v nosečnosti, končuje Tanja Premru Sršen.
