V soboto zvečer je med gledalce televizije HBO kot strela s jasnega udarila podoba Beyonce, ki se s črno kapuco na glavi sprehaja skozi visoko napol posušeno travo, nato pa pot nadaljuje po ulici, kjer začne z bejzbolsko palico razbijati avtomobil. Zraven poje: »Nepoštenost se lahko okusi, tvoja sapa je prepojena z njo… Molila sem, da bi te ujela šepetati, molim, da bi me ujel poslušati.« A presenečenje gledalcev se tu še ni končalo. Šlo je le za začetek oziroma uvod v enourni film, v katerem se iz enega komada v drugega skozi pesmi somalijsko-britanske pesnice Warsan Shire preliva 12 vizualno-glasbenih sporočil z njenega novega albuma Lemonade, ki je ostal skrivnost vse do sobotne televizijske premiere.
Ekskluzivni dogodek ni prvo sodelovanje zdaj že nekaj let največje pop zvezdnice in televizije HBO, saj je ta pred tremi leti predvajala zvezdničin avtobiografski film Life is But a Dream, prav tako pa ne gre za Beyoncejino prvo glasbeno presenečenje. Enako kot z Lemonade je Beyonce storila že s svojim prejšnjim, petim albumom Beyonce, kjer so komade s plošče spremljali kratki in med seboj nepovezani filmi. Album je takrat kljub popolni odsotnosti promocije postal najbolj predvajana plošča v ZDA in najhitreje prodajana plošča v Applovi trgovini iTunes. V prvih treh dneh je bilo v Ameriki prodanih 617.000 kopij, po svetu pa še dodatnih 828.000, ko je bil album leto pozneje na voljo še v platinasti izdaji, pa je prodaja dosegla pet milijonov izvodov. Beyonce je na plošči takrat prodajala seks, strast in monogamijo, danes pa so stvari obrnjene na glavo. Tri leta pozneje namreč poje o nezvestobi. In se pri tem čisto nič ne zadržuje.
Solange ga je tepla s pestmi, Beyonce udarja z glasbo
Da stvari v zakonu največjega glasbenega para (Beyonce in Jay-Z) niso rožnate, je pred dvema letoma dal slutiti že posnetek, ki ga je objavila rumena spletna stran TMZ. Posnetek iz hotelskega dvigala je prikazoval dogodek, vreden šova Jerryja Springerja, glavno vlogo v njem pa sta imela Jay-Z in pevkina sestra Solange Knowles. Solange ga je na posnetku brcala in tepla, Beyonce pa je vztrajala pri statusu dame in dogajanje le mirno opazovala. Zdaj je očitno prišel čas, da tudi ona pove svoje, in to na svoj način.
Pesmi so njena različica Solangeinih udarcev, pravijo kritiki, ki v en glas hvalijo album kot njen najbolj oseben, profan in političen. Kar pa niti ni presenečenje, saj tako političnega nastopa, kot ga je Beyonce izvedla ob predstavitvi singla Formation na minulem Super Bowlu, Amerika na najbolj gledanem športnem dogodku še ni videla. Beyonce se je kot črna panterica s svojo kritiko policijskega nasilja nad temnopoltimi tako zamerila ameriškim policistom, da ti niso več hoteli varovati njenih koncertov. Vrhunec filma Lemonade, ki ga Formation končuje, predstavlja skladba Freedom, kjer se pojavita materi žrtev policijskega nasilja s fotografijami svojih sinov, Mika Browna in Trayvona Martina. Tudi sicer je album poleg petja levitov možu feministična izjava in posvetilo močnim temnopoltim ženskam, ki so, kot na plošči govori tudi posnetek Malcolma X, najbolj zapostavljene.
Šesti album pevke, ki odjadra celo v country, je prava modna pista gostujočih pevcev in drugih imen iz zabavne industrije. Nekateri od njih na plošči sodelujejo kot glasbeniki, na primer Jack White, The Weekend, Kendrick Lamar, drugi pa se samo pokažejo, denimo teniška igralka Serena Williams ali manekenka Winnie Harlow. Pojavi pa se tudi Jay-Z, ki očitno dobro sprejema kritiko, k temu pa je brez dvoma pripomoglo tudi to, da je ženin album po premieri na HBO na voljo le na njegovi spletni platformi za pretakanje glasbe Tidal. Posel je vendarle posel.
