Združenih držav ne spoštuje nihče več, ne zavezniki ne nasprotniki, in čas je, da spet postanejo močne – kajti ko so ZDA močne, je na svetu največ miru in blaginje. Tako je včeraj ocenil republikanski predsedniški kandidat Donald Trump v dobre pol ure dolgem govoru o svoji zunanjepolitični viziji, s katerim je začel po novi torkovi volilni zmagi utrjevati svojo predsedniško podobo.
V govoru je med drugim okrcal zaveznice v Natu, da namenjajo premalo denarja za obrambo. Dejal je, da ne bi okleval pri pošiljanju vojske na posredovanje v tujini, a le če ne bi bilo druge možnosti. Skušal bi izboljšati odnose z Rusijo pa tudi s Pekingom, a bi končal kitajsko »ekonomsko izkoriščanje«.
Govor je gotovo naletel na precej zanimanja v svetu, kajti Trump zaradi svojih izjav o Kitajski, Mehiki, Rusiji, muslimanih in drugih temah dviga prah in obrvi politikov po svetu, ki se sprašujejo, kakšna bi bila ameriška zunanja politika, če newyorški bogataš svojo kandidaturo za predsedniško nominacijo republikanske stranke nadgradi še z zmago na novembrskih volitvah za Belo hišo. Osrednja misel govora se je vrtela okoli tega, da ZDA trenutno niso močne, zato v svetu niso deležne spoštovanja, kar bo treba spremeniti. »Nobenega spoštovanja ni, smejijo se nam po vsem svetu,« je dejal Trump, ki je govor izkoristil tudi za kritiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton, najverjetnejše predsedniške kandidatke demokratov.
Vojaška prevlada brez vprašajev
Trump je predstavil nekaj glavnih točk svoje zunanje politike. Prva je končati širjenje radikalnega islama, lahko tudi z vojaškimi sredstvi, pri čemer pa dodaja, da gre tudi za filozofsko vprašanje. »Islamski državi sporočam: vaši dnevi so šteti!« je dejal Trump in dodal, da ne bo razlagal, kako bi to dosegel, »ker moramo biti nepredvidljivi«. Druga točka je posodobitev ameriškega jedrskega arzenala in vojske nasploh. »Vojska je izčrpana, mi pa generalom govorimo, naj jih skrbi segrevanje ozračja... Naša vojaška prevlada mora biti za vsakogar v svetu nevprašljiva,« je dejal Trump v govoru v washingtonskem hotelu Mayflower. Tretji temelj »Trumpove administracije«, kot je večkrat dejal, bi bili osnovni državni interesi, kar na Bližnjem vzhodu pomeni poraziti terorizem in zagotoviti regionalno stabilnost, ne pa poskušati uveljavljati zahodno demokracijo v sistemih, ki jim je tuja.
Glede Nata je dejal, da bi takoj po izvolitvi sklical vrh zavezništva in pregledal nove izzive v svetu, tudi migracije in islamski terorizem. Zaveznicam bi sporočil, naj prevzamejo svoj del bremena z dvigom sredstev za vojsko ali pa za varnost skrbijo same. Glede Rusije dejal, da »obstajajo resne razlike«, a tudi podobnosti – tudi ta država je bila tarča islamskega terorizma, zato bi na temelju tistega, kar je državama skupnega, skušal izboljšati odnose »s položaja moči«. »Če ne bom dosegel dobrega dogovora, bom hitro vstal od mize,« je rekel. Glede Kitajske pa je ocenil, da »tam spoštujejo moč«, ki pa da je ZDA trenutno nimajo, zato Peking v Južnokitajskem morju počne, kar se mu zazdi. Po njegovem mnenju imajo ZDA v rokah močno orožje, to je njihova ekonomija, prek katere bi pritisnil na Kitajsko, da bi ukrotila tudi Severno Korejo. Izredno je bil kritičen do Obame zaradi poslabšanih odnosov z Izraelom, ki je »pravi zaveznik«, in jedrskega sporazuma z Iranom. O zidu na meji z Mehiko ni govoril, prav tako ne o prepovedi vstopa muslimanom v ZDA.
Poraženi Sanders bo vztrajal
Da se je Trump za ta govor odločil zdaj, ni naključje. V torek je zmagal na vseh petih strankarskih volitvah in se še nekoliko približal možnosti, da osvoji večino delegatov ter postane predsedniški kandidat republikanske stranke. Sam računa, da bo to postal tudi brez absolutne večine. Po torkovih zmagah se je razglasil za »najverjetnejšega kandidata« republikanske stranke, govor o zunanji politiki pa je bil del graditve te podobe. Senator Ted Cruz in guverner Ohia John Kasich še upata, da ga bosta ustavila in da ne bo osvojil absolutne večine delegatov. Ker bo izid tesen, bodo imele precej teže naslednje volitve v Indiani, ki bodo 3. maja.
Pri demokratih je Clintonova zmagala v štirih zveznih državah, senator Bernie Sanders le v najmanjši, Rhode Islandu. Tako je moral priznati, da je pot do njegove zmage skorajda neverjetna. A vendarle napoveduje, da bo v tekmi vztrajal do konca. Zdaj je njegov glavni cilj, da bo s svojim vplivom krojil politični program stranke, ki se bo sprejemal na julijski konvenciji v Filadelfiji. Predvsem se bo zavzemal, da vanj vnesejo boj proti naraščajoči neenakosti in razbijanje velikih bank.
