Na gospodarskem oddelku ljubljanskega sodišča je pred dnevi potekala odškodninska tožba, v kateri Factor banka, ki je zdaj pripojena k slabi banki, od nekdanjega predsednika uprave Borisa Pesjaka in člana uprave Cirila Dragonje, sicer brata sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje, zahteva kar 1,3 milijona evrov odškodnine. Nekdanji vodilni v Factor banki svojega ravnanja ne pojasnjujejo samo pred preiskovalno komisijo v državnem zboru, ki ugotavlja zlorabe v bančnem sistemu, ampak bodo morali svoje ravnanje pojasnjevati tudi na sodišču.

Sporen naj bi bil sklep uprave, ki sta ga podpisala toženca, s čimer sta družbi BSD Nepremičnine odobrila kredit v višini okoli milijona evrov za obratna sredstva, ki ni bil odplačan niti ob zapadlosti niti po reprogramiranjih. Družba naj bi namreč v letih pred odobritvijo kredita poslovala s povprečno okoli 7000 evrov letnega prihodka, s čimer po mnenju banke ni imela nobenega denarnega toka, iz katerega bi se lahko izvedlo poplačilo kredita. Poleg tega kredit po mnenju banke ni bil primerno zavarovan.

Pooblaščenca Dragonje in Pesjaka sta zahtevala dodaten rok za pojasnitev glede dodatne, že enajste pripravljalne vloge Factor banke, sodnica pa je njunima predlogoma ugodila. Svoj zagovor bosta tako podala sredi junija, ko je sodnica razpisala nov narok.

Kredit zavarovan le z bianko menico

»Družba BSD Nepremičnine je imela leta 2004 10.600 evrov prihodkov, leta 2005 15.135, leta 2006 pa 6890. Glede na to zatrjujemo, da družba ni poslovala v takšnem obsegu, ki bi lahko ustvaril upravičeno pričakovanje, da bo iz tega sposobna odplačevati milijon evrov kredita, ki je bil glede na finančno stanje družbe neustrezno zavarovan, in sicer le z bianko menico,« je navajala pooblaščenka banke Nina Zidar Klemenčič. Po njenem mnenju je bila menica popolnoma brezpredmetna in nesposobna zavarovati kakršno koli tveganje, sploh v družbi, ki je bila v tovrstni finančni kondiciji.

Po naših neuradnih informacijah Factor banka sploh nima podatkov, za kaj je družba BSD Nepremičnine sploh potrebovala kredit in kako ga je porabila. Eden od tožencev naj bi tako trdil, da so v BSD milijon evrov porabili za reorganizacijo, o čemer Zidar-Klemenčičeva dvomi, glede na to, da naj bi družba poslovala v tako majhnem obsegu. Drugi toženec pa naj bi vztrajal, da naj bi bil kredit poplačan, a naj to iz kreditne dokumentacije ne bi izhajalo.