Partija golfa je trenutno v prvi vrsti mojih želja. Osrečuje me, ker je v njej potrebna koncentracija, fizična pripravljenost in na koncu koncev tudi znanje. Partija traja štiri ure ali več, poteka v naravi na krasnih igriščih. Z družbo si pozimi radi privoščimo kakšen teden igranja v Turčiji. Golf je hkrati najbolj razširjen svetovni šport, s katerim se ukvarja nekaj sto milijonov ljudi po vsem svetu. Nekje sem prebral, da na dan izdelajo milijardo žogic. Tega si sploh ne morem predstavljati, zato verjetno na največjih turnirjih na svetu nikoli ne bo igral Slovenec.
Torej je uspeti v golfu stokrat težje kot v alpskem smučanju?Nedvomno. Klemen Kosi lahko denimo sanja, da bo nekoč osvojil svetovni pokal v alpskem smučanju, v golfu tega ne bi mogel. Konkurenca je tako široka, da je v golfu zmagovalec turnirja na naslednji tekmi večkrat 60. V alpskem smučanju kaj takšnega ni mogoče. Kaj šele v smučarskih skokih.
Vam torej zaradi golfa ostane manj časa za tenis?Še vedno ga igram. Med drugim ob ponedeljskih v ljubljanskem BTC, a kakšno uro tudi izpustim, saj je vožnja iz Maribora v Ljubljano predraga. Pozimi pa ne morem živeti brez alpskega smučanja. Še vedno opravim blizu 30 smučarskih dni na leto. Sem v dobri formi, saj večkrat smučam od vrha hriba do dna brez premora.
Golf, tenis, alpsko smučanje. Bolj snobovski športi, mar ne?Absolutno niso poceni, ampak tudi dragi ne. Pred več leti je Stane Dolanc izjavil, da je tenis gosposka igra, zato ne sodi v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Ti časi so mimo. Oprema in igrišča so poceni. Še vedno slišim opazke, da je golf za snobe in velike menedžerje, ki se na golfu dogovarjajo za velike posle. Dajte no mir. Če si kupite letno vstopnico na slovenskem igrišču za golf, stane malenkost več kot letna vozovnica na slovenskih smučiščih. In lahko igrate v petek in svetek po dvakrat na dan. Tudi oprema za golf je relativno poceni in je cenejša kot smučarska. Kar zadeva cene, imata golf in alpsko smučanje veliko skupnega. Cena dnevnih vozovnic oziroma vstopnic je podobna, vzdrževanje terenov pa je zelo drago.
Nekoč ste izjavili, da boste začeli igrati golf, ko ne boste imeli več spolnih odnosov. Ste bili mož beseda?Ta odgovor je bil vzet iz konteksta. Na žalost ali veselje sem odgovor demantiral že več kot stokrat. Tedaj me je v intervjuju, ki je potekal v živo na Valu 202, Danila Kupljen tik pred osmo uro vprašala, ali igram golf. Odgovoril sem, da še ne, ker še imam spolne odnose. Želel sem nadaljevati odgovor, ampak so me prekinili.
In kaj ste še želeli povedati?Da je golf tako dobra igra, da vsak, ki se z njim ukvarja, za partijo izkoristi vsako prosto minuto. In če vsako prosto minuto izkoristiš za nekaj, ti ne ostane časa za nič drugega. Tudi za spolne odnose ne. Odziv je bil tedaj res neverjeten. Vsakokrat, ko sem stopil na igrišče za golf, so ljudje iz mene delali »faširane šnicle«. Ves čas sem poslušal, da Tona nima več spolnih odnosov. Še danes slišim kaj takšnega.
Se niste nič branili?Seveda sem se. Vsakomur sem odgovoril, naj mi predstavi svojo ženo, če si upa.
Pogovarjali smo se že o tem, da je Elan ukinil proizvodnjo skakalnih smuči. Kaj o tem menite po tednu dni?Po eni strani sem bil zelo žalosten, po drugi sem takšno potezo pričakoval že več let. Ker šport združuje ljudi, da pozabijo na leve in desne ter bele in rdeče, je treba v razvitem in demokratičnem svetu napeti vse moči in znanje, da se šport podpre. Ne pa na vrhuncu evforije ukiniti nacionalni ponos. In to po nepozabni sezoni Petra Prevca in domači tekmi v Planici. Sistem v smučarskih skokih je izjemno dobro organiziran. V Sloveniji imamo 88 plastičnih skakalnic, ki se obnavljajo, otroci pa v večini dobivajo skakalne smuči zastonj. Ko to vidi novi lastnik in sešteje, da je ta športna panoga zanimiva v sedmih ali osmih državah po svetu, razumljivo ukine proizvodnjo.
Pravite torej, da ste takšno potezo Elana pričakovali že prej?Leta 1991 smo se Slovenci na referendumu z absolutno večino odločili, da želimo imeti kapitalizem. Vabili smo tuje lastnike. Prišli so. Njihov interes je ustvarjanje dobička. Kot bi bil navsezadnje tudi moj.
Obstaja kakšna rešitev?Seveda obstaja in jo je takoj, ko je informacija zakrožila v javnosti, predstavil Ljubo Jasnič. Njegova ideja, da bi smuči izdelovali pod katero koli blagovno znamko, se je ves čas zdela smela in uresničljiva. Naj bo to Petrol, Gorenje ali Barcaffe. Problem je, ker Mednarodna smučarska organizacija ne dovoli, da bi imela podjetja, ki ne proizvajajo skakalnih smuči, na njih reklamni napis. Ne glede na to, kako se bo zgodba končala, takšnih časov, kot so bili, ne bo več. Toliko, kot je Elan pomagal slovenskim smučarskim skokom, ne bo nihče več. Zame je bilo nedopustno, da sta z Elanovimi smučmi izmed najboljših na svetu skakala le še brata Prevc. To dejstvo je napovedovalo konec skakalne proizvodnje v Elanu, ki ni imel več sredstev, da bi imel večjo tekmovalno ekipo.
To se je pred leti zgodilo alpskemu smučanju.Natanko tako. V obdobju Križaja je z Elanovimi smučmi tekmoval Stenmark, pa najboljši Avstrijci, da ne omenjam Mateje Svet in številnih drugih vrhunskih alpskih smučark. Danes razen Filipa Flisarja in upokojenega Blardoneja nihče več ni smučal na Elanovih smučeh. Vse lepo in prav, če se misli zdaj Elan orientirati v mladinski program alpskega smučanja. Moje mnenje pa je, da so podjetja brez prisotnosti v svetovnem pokalu vredna manj od vseh prisotnih, ki vlagajo energijo, znanje in denar v razvoj smuči.
V zadnjih dneh je bilo mogoče slišati in prebrati, da se je lahko v Elanu marsikdo okoristil.Mislim, da ti očitki ne držijo. Elan je imel vselej odgovorne ljudi za tekmovalni del. Trenutno je to Blaž Lazar, ki svoj posel opravlja zelo dobro. Pred njim ga je Dušan Blažič, še prej pa Boštjan Gasser. Vsi so imeli svoj proračun, s katerim so razpolagali. Bil je manjši od konkurenčnih podjetij. Dvomim, da so imeli toliko denarja, da bi ga dajali še znancem in prijateljem.
Po duši ste bili in boste alpski smučar. Ste težko prenesli, da ta športna panoga ni več prva violina zimskih športov?Zelo težko. Spremljanje vse slabšega stanja alpskega smučanja v Sloveniji je bilo več let zame zelo boleče. Alpsko smučanje je bilo dolga leta institucija, paradni konj Smučarske zveze Slovenije. Tako v marketinškem pomenu kot organizacijskem ter navsezadnje po številu tekmovalcev. V zadnjih letih je je izstopala le prva dama slovenskega in svetovnega smučanja Tina Maze, sicer pa je kvaliteta ves čas padala.
Bo še padala?Upam, da ne. V zadnji sezoni se je po dolgem času krivulja obrnila navzgor. Slovenska reprezentanca je dosegla nekaj vrhunskih rezultatov. Če želi slovensko alpsko smučanje vsaj ostati na mestu, mora Ani Drev, Ilki Štuhec in tekmovalcem v hitrih disciplinah zagotoviti najmanj podobne pogoje, kot jih ima konkurenca. Moja obrabljena fraza je, da morajo trenirati več in bolje kot tekmeci. Če konkurenca poleti trenira tri tedne v Južni Ameriki, bi morali mi štiri tedne. Odlični Peter Pen je sicer naredil odlično ekipo in mu je treba čestitati. Ko pa človek sliši, da je imel manj kot 100.000 evrov proračuna, te zaboli glava in vse skupaj postane smešno. Tako ne bo šlo več.
