Avtomobilski velikani padajo drug za drugim. Potem ko si je Volkswagen s »premagovanjem« testov za izpuste dizelskih motorjev lani izkopal 16,2 milijarde evrov globoko luknjo, so se v vrtinec afere Dieselgate ujeli še Mercedes-Benz, Audi in Porsche. Vsi so zavajali potrošnike, oblasti in prispevali k večjemu onesnaženju okolja, s čimer so mnoge dodatno utrdili v prepričanju, da je avtomobil prej škodljivo razkošje kot učinkovito prevozno sredstvo.

Transportni sektor je eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih. Onesnaženje in segrevanje ozračja? Topli oceani, taljenje ledu na severnem in južnem polu? Pri vseh pojavih ima posredno prste vmes tudi vaš avtomobil. Danes namreč ni več nobenega sektorja gospodarstva, ki bi bil tako »žejen« nafte kot transportni.

Statusni simbol, ki uničuje okolje in življenja

Če je transport še leta 1973 predstavljal zgolj okoli 45 odstotkov svetovne porabe nafte, je ta delež danes blizu 65 odstotkom. Daleč največji razlog za to je razmah v avtomobilskem sektorju, ki se skokovito širi na trge v razvoju in v garaže gospodinjstev razvitega sveta, kjer dva ali trije avtomobili na družino že nekaj časa niso več izjema, temveč prej pravilo. Danes naj bi se po cestah sveta vozilo približno 1,2 milijarde osebnih avtomobilov, do leta 2035 naj bi številka zrasla že na dve milijardi, ocenjuje družba Navigant. Glede na to, da se sektor električnih avtomobilov šele razvija – letos naj bi jih prodali približno dva milijona – je jasno, da se količina izpustov cele vrste škodljivih plinov ne bo zmanjšala.

Avtomobili, ki so marsikje prerasli v statusni simbol, bodo zelo verjetno vsako leto usodni za večje število ljudi. Letalske nesreče polnijo naslovnice, toda pravi morilec so avtomobilske nesreče, ki v Evropi na leto vzamejo okoli 25.000 življenj. Še bolj skrb vzbujajoča je statistika smrti zaradi onesnaženja zraka. Evropska okoljska agencija (EEA) ocenjuje, da je zaradi previsokih vsebnosti plinov in delcev v zraku leta 2012 umrlo 432.000 ljudi v 40 evropskih državah. Samo dušikov dioksid, ki je stranski produkt izgorevanja v dizelskih motorjih, naj bi isto leto zahteval 75.000 žrtev, ozon, katerega nastajanje omogoča dušikov dioksid, pa je povzročil še 17.000 smrti.

Neposrednega izračuna, koliko žrtev vsako leto zahteva onesnaženje avtomobilov v Evropi, EEA ni naredila, je pa to storil ameriški Massachusetts Institute of Technology, ki ocenjuje, da zaradi visokih vsebnosti izpušnih plinov na leto umre 53.000 Američanov. Če ne bi bili izpostavljeni tovrstnemu onesnaženju, bi v povprečju lahko pričakovali desetletje daljše življenje.

Nujno zlo ali zgolj udobje?

Kljub vsemu ne gre zanikati dejstva, da je avtomobil izredno priročna iznajdba. Udobje, ki ga ponuja, je zasvojilo večino prebivalcev razvitega sveta. Med temi je mnogo takšnih, ki si zato, da jim ni treba sesti na kolo, avtobus, vlak ali pa čakati pet minut na taksi, še naprej zatiskajo oči pred tem, kako nesmiselna je v bistvu naložba v avtomobil.

Pod prvo točko je neučinkovitost motorjev z notranjim izgorevanjem – kar 80 odstotkov kupljenega goriva gre praktično v nič, pripišemo ga lahko izgubam motorja. Drugič, avtomobil povprečnega voznika je v uporabi odločno premalo časa, da bi upravičil naložbo. Po izračunih analitikov banke Morgan Stanley je povprečno v uporabi 8 odstotkov časa. Več kot 90 odstotkov časa se ne uporablja, zaradi česar so ga analitiki preimenovali v »najmanj izkoriščeno sredstvo na svetu«. Njegov nakup je tako največkrat zgrešena naložba, do česar pridemo v tretji točki. Povprečni lastnik novega avtomobila v ZDA ima denimo 12.544 dolarjev stroškov. V ta znesek so všteti stroški goriva, zavarovanja in padec vrednosti avtomobila. Avtomobil torej stane dobrih 250 dolarjev na teden, v katerem je povprečno v uporabi le 14 ur – dela trikrat manj kot običajno zaposleni.

V kolonah pločevine, ovitih v meglice izpuhov, je zlasti v Sloveniji in drugih državah, kjer je status definiran z nabavno vrednostjo v nedeljo zloščenega jeklenega konjička, še vedno opaziti po večini prazne avtomobile, kar dodatno zmanjšuje učinkovitost avtomobila kot prevoznega sredstva. Ponekod se medtem vendarle dogaja napredek. V Nemčiji, Franciji in nekaterih drugih državah je zaživela živahna skupnost za deljenje prevozov, ki pripomore k zmanjšanju prometa in škodljivih emisij. Zlasti velika mesta pa se že dlje časa aktivno ukvarjajo s tako imenovano novo mobilnostjo, ki stremi k temu, da prebivalci zamenjajo avtomobil za precej bolj vzdržne rešitve javnega prevoza, kolesarjenja ali pešačenja.

Odgovor za prihodnost torej mora biti jasen: manj avtomobila, s čimer se seveda ne strinjajo predstavniki avtomobilske industrije in ljubitelji udobja, ki ga že več kot stoletje ponuja avto.