Najboljša so nežna mlada stebla, ki pa proti koncu sezone otrdijo. Paziti moramo tudi, da steblom, ki jih uživamo do junija, popolnoma odstranimo liste, ki vsebujejo veliko oksalne kisline in zato niso užitni. Od junija naprej enako velja tudi za stebla, zato se jim v poletnih mesecih raje izogibajmo. V vsakem primeru uporabljajmo le sveža stebla – če nam rabarbara ne raste na vrtu, bodimo pri nakupu pozorni, da dobimo hrustljava, čvrsta stebla, ki so že na pogled sveža in spuščajo sok, če jih prelomimo. Najbolje jih je porabiti v dveh ali treh dneh, hranimo pa jih na dnu hladilnika v plastični vrečki. Če jih želimo prihraniti za poznejše mesece, jih lahko na obeh koncih obrežemo, na hitro blanširamo in ohladimo v ledeno mrzli vodi, osušimo in v vrečkah zamrznemo. Tako pripravljena rabarbara zdrži pol leta. V vsakem primeru pa svežo rabarbaro temeljito operemo, odstranimo vse ostanke listov in tudi žilav olup, saj se škodljiva kislina skriva tudi v njem, poleg tega pa je še nitast kot stari šparglji. Ker je rabarbara zelo kisla, je ni priporočljivo kuhati v neemajlirani kovinski posodi. Prehranski strokovnjaki so z raziskavami odkrili, da se največ antioksidantov v rabarbari ohrani s pečenjem. Stebla rabarbare narežemo na kose, dolge dva ali tri centimetre, nato pa jih v čim manj vode, ki jo osladimo s sladkorjem ali medom, skuhamo, da se zmehčajo. Kuhano potem uporabimo za peciva, solate, juhe, omake, obnese se v mlečnem rižu ali narastkih, pitah, zavitkih, kompotih, marmeladah in podobnem. Zelo okusna je solata iz rabarbare, špargljev in rukole, pa tudi pikantna solata z rabarbaro in stročjim fižolom. Solati ali karpaču iz lososa da prijetno kislost in svežino. Poleg tega lahko z rabarbaro v različnih jedeh uspešno nadomestimo brusnice. Uporabimo jo denimo v pikantnih omakah s svinjino ali jagnjetino, njena kislost se ujema tudi z bolj mastnimi vrstami modrih rib. Drobno narezana je odlično polnilo za pite, zlasti z bananami, naravnost imenitno pa se ujame z jagodami ali češnjami. Rabarbaro lahko namesto rozin dodamo različnim vrstam peciva, nikakor pa ne bomo zgrešili, če koščke kuhane rabarbare prelijemo s temno čokolado oziroma jih pomakamo v čokoladni fondi. In še manj bomo brcnili mimo, če slaščice iz rabarbare z nageljnom v gumbnici postrežemo na prvomajskem pikniku, denimo po špargljih in drugih dobrotah z žara, nič pa ne bo narobe, če si z njimi popravimo okus po tradicionalnem golažu…
Tiramisu z rabarbaro
Potrebujemo: 20 otroških piškotov. Za kremo 200 g pretlačene skute, 50 g kisle smetane, 2,5 dl smetane za stepanje, 4 rumenjake, 50 g sladkorja. Za rabarbarin nadev 600 g stebel rabarbare, 2 dl pomarančnega soka, 75 g sladkorja. Za jagodno omako 500 g jagod, 3 žlice sladkorja, 1 žlico limonovega soka. Za okras 300 g jagod, 50 g črne čokolade.
Priprava: Rabarbaro očistimo, olupimo in narežemo na približno tri centimetre dolge koščke. V široki ponvi pristavimo pomarančni sok in sladkor. Zavremo in med mešanjem kuhamo deset minut, da se sok zgosti. Jagodno omako pripravimo tako, da jagode očistimo in grobo narežemo v multipraktik, v katerem jih gladko sesekljamo, pri čemer postopoma dodajamo sladkor. Nazadnje primešamo limonov sok. V sirupast pomarančni sok stresemo narezano rabarbaro, temperaturo znižamo na minimum, rabarbaro pa počasi kuhamo pet minut. Odstavimo in ohladimo. Jagode očistimo in narežemo na rezine. Za kremo rumenjake in sladkor stepamo, da dobimo gosto, bledo kremo. Primešamo skuto in kislo smetano. Smetano stepemo in jo nežno primešamo kremni mešanici. Piškote pomakamo v jagodno omako in zlagamo v manjši globlji pekač ali v šest manjših skodelic. Po piškotih namažemo polovico kreme in po njej razdelimo rabarbaro, po njej pa narezane jagode (šest rezin prihranimo). Sadje premažemo s preostalo kremo. Pekač oziroma skodelice pokrijemo s prozorno folijo in za vsaj štiri ure položimo v hladilnik. Ohlajeno sladico posujemo z naribano čokolado in obložimo s prihranjenimi jagodami.
