Sidse Babett Knudsen? Ne zveni znano? Kaj pa Birgitte Nyborg? Birgitte…, aha, seveda, Borgen oziroma v slovenski televizijski distribuciji Oblast. No, Babbett Knudsen je tista igralka, ki je upodobila domišljijsko, politično in človeško simpatično stilizirano predsednico danske vlade. In nekaj malega zaslug za to, da je bila protagonistka te marsikje po Evropi uspešne nadaljevanke prepričljiva, ima tudi sedanja evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Preden je v evropski komisiji Jean-Clauda Junckerja postala komisarka, je bila namreč (gospodarska) ministrica in namestnica predsednice levosredinske vlade Helle Thorning - Schmidt, realna politična osebnost, ki jo je za svojo vlogo premierke v Oblasti skrbno preštudirala Knudsenova.
Uprl se je lahko le Amazon
Margrethe Vestager v Bruslju očitno nadaljuje v slogu, s katerim je na Danskem po poldrugem desetletju kariere pristala med najbolj priljubljenimi politiki. Njena uradna objava suma kartelnega obnašanja proti Googlu po enem letu od uvedbe preiskave pa se hkrati navezuje na že od leta 2010 začeti postopek zaradi objavljanja plačanih povezav na vrhu seznama iskalnih zadetkov. Vsi poskusi poravnave so doslej spodleteli, v naslednjih letih pa so se temu pridružili še postopki zaradi Googlovega izmikanja davkom, domnevnega manipuliranja iskalnih zadetkov pri spletnih trgovinah (Google naj bi dajal prednost lastni) in zlorab prevladujočega položaja pri spletnem oglaševanju. Zdaj objavljeni očitki zaradi domnevnega zlorabljanja prevladujočega tržnega položaja na trgu operacijskih sistemov za mobilne naprave so za Google najhujši in za njegov poslovni model najnevarnejši.
Vestagrova ameriškemu tehnološkemu velikanu očita, da proizvajalcem pametnih telefonov in tabličnikov vsiljuje namestitev svežnja svojih 11 aplikacij, med njimi poštne storitve gmail, brskalnika chrome, kramljalnika hangouts, oblačne storitve google drive, video knjižnice youtube in zemljevidov. Kdor tega ni pripravljen storiti, ne sme namestiti aplikacije za Googlovo spletno trgovino, s tem pa kupce svojih naprav prikrajša za dostop do približno poldrugega milijona aplikacij ter Googlove spletne diskoteke in videoteke. Poleg tega mora imeti vsaka naprava na osrednjem zaslonu nameščeno Googlovo iskalno vrstico, mobilnega operacijskega sistema android pa, čeprav je odprtokodni, ni dovoljeno spreminjati.
Edini dovolj močan, da se je temu uprl, je bil doslej Amazon. Ta je iz androida za svoje tabličnike naredil lastni operacijski sistem fire in vzpostavil tudi lastno trgovino z zanj napisanimi aplikacijami. Toda fire, (mobilna) okna in Applov operacijski sistem tečejo zgolj na vsaki peti mobilni napravi na svetu, štiri izmed petih pa poganja Googlov android. Po mnenju Vestagrove zato Google s svojim obnašanjem škoduje potrošnikom, saj omejuje konkurenco in zlorablja prevladujoči položaj.
Po poti Microsofta?
Google ima dvanajst tednov časa, da na očitke evropske komisarke za konkurenco odgovori, prve izjave iz ameriškega koncerna pa pričakovano zavračajo vse očitke. Sodelovanje partnerjev z Googlom da je »povsem prostovoljno«, vsakdo da lahko na mobilnih napravah uporablja prilagojeni android, druge namenske aplikacije namesto Googlovih in te tudi izbriše; prvo drži, drugo pa le, kar zadeva brisanje z zaslona, iz sistema Googlovih aplikacij namreč ni mogoče odstraniti, zato nekatere med njimi ves čas zasedajo pomnilnik, četudi jih uporabnik ne potrebuje. Kakor koli, Kent Walker, Googlov podpredsednik za pravne zadeve, se na Googlovem evropskem blogu »veseli sodelovanja s komisijo, med katerim bodo pokazali, da je android dober za konkurenco in potrošnike«.
Ta izjava močno spominja na obrambo Microsofta pred zelo podobnimi obtožbami evropske komisije (in tudi v ZDA), v časih, ko so bili namizni računalniki še »glavni«. Microsoft je bil takrat prisiljen za pet let »razvezati« okenski operacijski sistem ter spletni brskalnik in medijski predvajalnik oziroma uporabnikom ponuditi tudi konkurenčne programe, v ZDA pa mu je na prvi stopnji sodišče naložilo celo razbitje na dve podjetji. Pritožbeno sodišče je to kazen resda razveljavilo, toda v Evropi je Microsoft med deset let trajajočimi pravdami vendarle moral plačati skupno več kot poldrugo milijardo dolarjev kazni.
Postopek Vestagrove ogroža precejšen – in naraščajoči – vir Googlovih prihodkov. Enajst milijard dolarjev je, denimo, lani zaslužil le z mobilnim oglaševanjem, povezanim s svojim iskalnikom, zemljevidi in gmailom. Poleg tega je Google v postopkih iz istih razlogov še ponekod, v Rusiji pa bodo (na pritožbo tamkajšnjega iskalnika Yandex) lahko mobilne naprave, namenjene ruskemu trgu, poslej imele privzeto nameščene tudi aplikacije drugih podjetij. or
