Okostje skulptur je narejeno iz plastičnih cevi in recikliranih plastenk za limonado, nanj pa so privezana plastična jadra, v katera se ujame veter, ki skulpturo poganja. Ta se sicer lahko premika tudi, če vetra ni. Z jadri so namreč povezane črpalke, ki ujeti zrak pod visokim pritiskom shranijo v plastenke, skulpture pa ga uporabijo v primeru brezvetrja.
Pri premikanju osrednja os ostaja na istem mestu, kot denimo pri vrtenju kolesa. Razlog za to, da imajo umetnine namesto koles skrbno izdelane nožice, je, da jim te omogočajo lažje premikanje po plažah, saj se zato v pesek manj pogrezajo.
Jansen skulpture, ki jih je poimenoval Strandbeest, ustvarja že od leta 1990. Od takrat nenehno izboljšuje njihove zmogljivosti, opremiti jih želi tudi z umetno inteligenco. Danes so tako nekatere že zmožne zaznati, kdaj stopijo v vodo, in se od nje odmakniti, en model pa lahko zazna celo prihajajočo nevihto in se zaradi preteče nevarnosti zasidra na plaži.
