Odločitev podjetja iz Begunj, da opusti program smuči za smučarske skoke, je šokirala javnost, ki se sprašuje, zakaj je treba ugasniti stroje ravno v trenutku največjega zmagoslavja in novih poslovnih priložnosti. Te je očitno prepoznal Peter Slatnar, lastnik istoimenskega podjetja, ki proizvaja vezi za smučarske skakalce. Po naših neuradnih podatkih bo namreč prav on prevzel program Elanovih smuči za smučarske skoke – toda pod drugo blagovno znamko. Na naše klice v preteklih dneh se Slatnar ni odzval.

»Dokumentacija gre danes na upravno enoto, nato pa še k mednarodni smučarski zvezi FIS,« je pojasnil Ljubo Jasnič, predsednik odbora za skoke in nordijsko kombinacijo na Smučarski zvezi Slovenije (SZS), ki je bil od samega začetka vpet v proces iskanja rešitve za skakalni program. Kakšna bo znamka smuči, je odvisno tudi od FIS, prehodna rešitev je prijava pod znamko podjetja, ki je že registrirano za izdelovanje smučarske opreme. »Zdaj moramo ugotoviti le še, ali sodijo v to kategorijo tudi smuči za smučarske skoke,« je pojasnil Jasnič.

Ne glede na to, kakšno rešitev bosta poiskala SZS in novi partner, bo najverjetneje prehodnega veka. »Morali smo se hitro odzvati. Če ne bi uredili vsega v 14 dneh, bi morali poiskati smuči v tujini,« je opozoril Tomi Trbovc iz SZS in dodal, da se je moral nemški proizvajalec skakalnih smuči fluege.de kar eno leto boriti s FIS, preden je ta dovolila prve skoke na njegovih smučeh.

Kakšen logo ali napis bo za stalno odtisnjen na smučeh, s katerimi bo v prihodnjih letih rezalo zrak približno 70 članskih skakalcev in okoli 600 skakalcev iz mlajših kategorij, bo znano najprej čez pol leta. Zelo verjetno je, da bodo smuči nosile napis katerega izmed tradicionalnih sponzorjev poletov v Planici in skakalcev iz slovenske reprezentance. Že zdaj pa je jasno, da se država v projekt ne namerava vključiti.

Elanke dokončno v zgodovino

Zimska pravljica pod znamko Elan se nepreklicno končuje. Če izločimo družbeno odgovornost, interese skakalcev in smučarske zveze, je razlog dokaj preprost: smučarski skoki Elanovim lastnikom ne ponujajo dovolj velike poslovne priložnosti. Kot mnoge finančne sklade jih zanimajo zgolj številke. V programu z letno proizvodnjo dobrih 1000 parov smuči, ki je bil predvsem marketinško in ne prodajno usmerjen, so bile te slabe, saj je Elan redno prideloval izgube. Za kakšen odstotek je popravila prodajo »brezplačna« promocija znamke, ime katere se je svetilo z dna smuči Prevčevih skokov v globino skakalnic po svetu, pa bodo v Elanu bržkone spoznali v prihodnjih letih.

Gledano strogo v duhu kratkoročnih prihrankov in velikosti trga smučarskih skokov je njihova poteza logična. Smuči za smučarske skoke niso artikel, za katerega bi veljalo visoko povpraševanje. Če so smuči za alpsko smučanje stalnica v kleteh večine zimskih navdušencev iz srednje in severne Evrope, so rekreativci s skakalnimi smučmi na rami prava redkost.