Kdor je bil že kdaj na hokejski tekmi v Tivoliju, se zagotovo spomni globokega glasu, ki po zadetku Olimpije z rastočo intonacijo napoveduje strelce, podajalce in rezultat. »Olimpijaaaa!« se zadere, nato se kot odmev zasliši glas navijačev: »Enaaaa.« Ob koncu napovedi se jim za sodelovaje zahvali z znamenitim: »Super publika.« Ta mu odvrne: »Super spiker.« Glas Jožeta Rojka pozna vsak navijač hokejistov Olimpije pa tudi njihovih tekmecev. Uradni napovedovalec je še na tekmah rokometašev Slovana in nogometašev Domžal.
Zmagi, ki sta ga ganili do solz
Mikrofon v Tivoliju s polletnim premorom vihti približno 35 let. Vrsto let je bil uradni napovedovalec na vseh tekmah mlajših kategorij Olimpije, vodil je zapisnike in v živo spremljal rezultate članske ekipe za splet. Zadnji dve leti napoveduje le še na članskih tekmah. To dela za zanemarljiv honorar, ki ga ponavadi sploh ne dobi, nad čimer pa se ne pritožuje. Napovedovanje je zanj hobi, v katerem uživa, sicer dela kot sanitarni tehnik.
V športu ga najbolj navdušujejo tekme, ko šibkejši premaga močnejšega. Na primer razplet na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre na Danskem, ko se je Slovenija uvrstila v Soči. In zmaga hokejistov Olimpije, ki so ob vseh težavah in mesecih brez plače v letošnji sezoni lige EBEL premagali Beljak s 3:2. »Na koncu nisem mogel več napovedovati. Preplavile so me solze, ker sem imel pred seboj zapisnik, v katerem je imel Beljak ogromno kvalitetnih tujcev, Olimpija pa le enega. Všeč mi je bilo, ker so se tako borili. Jokal sem tudi, ko sem po televiziji gledal, kako je kapetan Tomaž Razingar, ki so ga pred tem vsi pljuvali, na Danskem s solznimi očmi v čast zmagovalcev poslušal slovensko himno,« je ponazoril, kako močno lahko šport pritisne na čustva človeka. Obenem pa se v športu dogajajo tudi krivice, ne le na ledu ali igrišču, ampak tudi zunaj njega. Jožeta Rojka moti in prizadene, da hokejisti, pa ne le hokejisti, tudi drugi športniki in drugi delavci, za svoje delo ne dobijo poštenega plačila.
V živo je videl igrati mnoge odlične hokejiste, od Anžeta Kopitarja, ko je igral še v mladinski šoli, do pretepača Neila Sheehyja. Spomni se številnih dogodkov, pretepov. Enkrat je bil skorajda neposredni udeleženec, kajti Ed Kastelic je hokejista Bolzana pretepal kar na kazenski klopi, le nekaj centimetrov stran od Jožeta Rojka, ki se je moral odmakniti, da mu hokejist z rezilom drsalke ne bi poškodoval noge. Iz spomina mu ne bodo ušli niti znamenita tekme finala državnega prvenstva med Olimpijo in Jesenicami na začetku devetdesetih let, uspehi reprezentance, pa evforija, ki je pred leti vlada v Ljubljani zaradi uspehov Olimpije v ligi EBEL.
Zgodba s tragičnim koncem
Na vprašanje, kdo je njegov najljubši hokejist, nima odgovora, kajti pravi, da so mu ljubi vsi. Še posebno pa so mu všeč tisti, ki do uspeha pridejo s srčnostjo in požrtvovalnim delom. Na primer strelec odločilnega gola zadnjega finala državnega prvenstva Jure Sotlar, »ki je nizek in lahek, ampak ima izjemen smisel za hokej«. Ceni vse športnike, ki se trudijo, v tem pogledu je izpostavil še člana Slavije Nika Trudna, za katerega pravi, da ima neverjetno željo po igranju hokeja.
Ob vsem razburjenju na ledu so se spletle tudi prigode ob ledu. Posebna je zgodba s tragičnem koncem o dekletu iz Celovca. Tej je bil Kraig Nienhuis, ki je sredi devetdesetih let iz KAC prestopil v Olimpijo, tako všeč, da si je kupila letno vstopnico in se na vsako tekmo iz Celovca pripeljala v Tivoli. »Z njo in njeno prijateljico smo se spoznali v Zalogu na drsališču Slavije, ko je bilo tam igrišče še na prostem. Dal sem ji svojo jakno, ker jo je zeblo, zame pa je bila zaradi mraza potem to najdaljša tekma v življenju,« se je zasmejal. Tako sta se začela srečevati, dekle je bilo vse bolj navdušeno nad Slovenijo, med drugim je študirala slovenščino, hotela je delati na slovenskem uradu v Celovcu. »Družili smo se okoli tri leta, na vsako tekmo je prišla iz Celovca, verjetno zato, ker je bila zaljubljena v Nienhuisa. Kar naenkrat je ni bilo več na spregled.« Kasneje je izvedel, da se je poleti potapljala v Rovinju, kjer jo je zbil čoln.
