Pri vremenu je še nekaj. Recimo, da želimo imeti piknik. Ni dovolj, da je samo suho, radi bi tudi sonce, pa da ne bi bilo prevroče, da ne bi pihalo, no, kakšna sapica morda, pa da bi bilo dovolj toplo in ne pretoplo. Če pa smučamo, je lahko bistveno hladneje, pa bo vseeno vreme lepo za smučanje; pravzaprav si niti ne želimo pretoplega dneva, ker bi potem »vse teklo«. Lepo vreme torej ni vedno enako v našem pojmovanju.
Kriteriji, ki ustrezajo lepemu vremenu, so torej zelo različni. Imam kolega, ki ne mara vetra. Mene pa veter sploh ne moti. No, priznam, kadar grem na kolo, nisem ravno zadovoljen, če mi močno piha v prsi. A sem kolesaril tudi že v kar konkretni burji, pa je bilo vseeno lepo (na srečo je pot gorskega kolesarja običajno precej bolj zavita in spreminja smer, kot če se po cesti odpeljemo, recimo, proti Primorski in imamo ves čas jugozahodnik v obraz). Nekateri ne marajo vročine, drugi pa šele takrat prav oživijo. Spet, kaj je to vročina? Za kopanje v Soči je že dobro, da je zunaj tam proti tridesetim stopinjam, kajne? Če delamo, se ukvarjamo s športom, nas res motijo visoke temperature. Če pa imamo piknik v senčki, nam najbrž tudi tam do 30 stopinj ne bo hudega. Kaj je torej vročina?
Pa da ne boste mislili, da tudi jaz kdaj ne rečem: »O, kako lepo vreme je danes.« Sem nedosleden? Pravzaprav ne vem, kako naj se zagovarjam, če je to sploh pomembno. Včasih pogledate naokoli in se vam zdi, da je okoli vas res lepo – denimo lepa sončna svetloba, lepi oblaki, kombinacija zelene, sočne narave in zanimivega vremena, marsikaj vam je lahko lepo v tistem trenutku. A če hočete opisati vreme, sploh kadar od dežurnega prognostika pričakujete, da vam bo povedal, kakšno bo vreme in kakšno »potrebujete«, bo izraz »lepo vreme« odločno premalo.
Zato opravimo že enkrat z izrazoma lepo in grdo vreme, ker res ne povesta kaj dosti. Bodimo objektivnejši in točnejši v izražanju, pa bo tudi manj nesporazumov na vremenskem področju.
