Po dolgih letih sanjarjenja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, paznikov, konec koncev pa tudi nagnetenih zapornikov se projekt novega ljubljanskega zapora, ki bo nadomestil zapora na Povšetovi in Igu, premika naprej. Po neuradnih informacijah si na pravosodnem ministrstvu obetajo izdatno finančno pomoč v obliki evropskih sredstev, srečo pa imajo tudi s prebivalci Dobrunj, kjer naj bi nov zapor stal, saj ti gradnji ne nasprotujejo.
Po besedah generalnega direktorja zaporov Jožeta Podržaja, bi lahko stroji zabrneli leta 2018, gradnja moškega in ženskega zapora ter izobraževalnega centra za paznike pa bi bila lahko končana leta 2020.
Z novim zaporom bi podvojili zmogljivosti v Ljubljani
Načrti o novem zaporu, ki se ga je zaradi bližine avtocestnega izvoza Ljubljana Bizovik sprva prijelo ime zapor Bizovik, čeprav je predviden v Dobrunjah, se vleče že leta. Podržaj je včeraj poudaril, da so opustili ideje o spornem javno-zasebnem partnerstvu, po katerem bi nekatera podjetja sofinancirala gradnjo, nato pa državi zaračunavala svoje storitve (denimo prehrano, čiščenje ipd.). Več podrobnosti o financiranju včeraj še niso želeli razkriti, po naših neuradnih informacijah pa na pravosodnem ministrstvu računajo na okoli 50 milijonov evrov evropskih sredstev, s katerimi bi pokrili večino stroškov za gradnjo zapora na približno 4,5 hektarja velikem državnem zemljišču med ljubljansko obvoznico in Litijsko cesto – na zunanjem delu obvoznice. Pred leti se je kot končna cena projekta omenjala številka 70 milijonov evrov, vendar pa naj bi bil zapor po novem nekoliko cenejši.
»Ni vseeno, kam postaviš okna, ali naj se ta odpirajo ali ne, kako naj bo urejeno prezračevanje... Orjemo ledino, saj nimamo izkušenj s tovrstnim projektom,« priznava Podržaj in dodaja, da je kakovostno načrtovanje ključno, hitenje pa povzroča napake, kot se je denimo zgodilo pri gradnji zapora v Kopru, ki ni optimalen. »Dobro je treba načrtovati komunikacijske poti. Večja varnostna tveganja terjajo tudi več tehničnih rešitev in osebja. Če lahko nekoga spustiš s točke A do točke B brez tveganja, je drugače, kot če ga mora pravosodni policist na točki A sprejeti in ga nato spremljati do točke B.«
V vodstvu zaporov računajo, da bi bil v zaporu, kjer bi imeli tako zaprt kot tudi odprt oddelek, prostor za 388 moških zapornikov in – kakopak ločeno – 165 ženskih zapornic, s čimer bi ne le ukinili zapora na Povšetovi in Igu, temveč tudi razbremenili Dob, Maribor in Koper. Najbolj si bodo zagotovo oddahnili na Povšetovi, kjer se trenutno na prostoru za 135 zapornikov gnete 170 zaprtih, pred leti pa jih je bilo za rešetkami Povšetove celo več kot 240 – Slovenija je zato tudi morala plačevati odškodnine.
Dobrunjci ne zapletajo
V času pogoste nestrpnosti imajo na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij glede sosedov v Dobrunjah srečno roko. Eden izmed prvih sosedov, ki bo mejil na zapor, Dobrunjec Jožef Martini, pravi, da so se domačini že večkrat pogovarjali o tej temi in da nimajo pripomb: »Zaporska dejavnost ni hrupna in ni prahu, tako da nas ne moti. Šalimo se, da bomo skopali rovček pa karte ščipali na tej strani,« v smehu pove domačin, ki v resnejši maniri pove tudi, da v Dobrunjah že dlje časa zaman čakajo na kanalizacijo in plin, kar bo najverjetneje prišlo skupaj z zaporom. Zahtev še niso podali, računajo pa, da se bodo o tem dogovorili v okviru programa četrtne skupnosti.
Tudi predsednik sveta četrtne skupnosti Sostro Janez Moškrič pritrjuje, da domačini podpirajo idejo o gradnji zapora. »Lokacija ob obvoznici je sicer tako elitna, da bi bili verjetno bolj veseli, če bi tam zraslo kaj drugega, vendar ideja o zaporu ne moti. To vidimo kot končno ureditev območja,« pravi Moškrič. Izposlovali so že dogovor, da v okviru projekta ponovno v celoti zaživi Trpinčeva ulica, ki je ob Ljubljanici povezovala Dobrunje s Fužinami, vendar so jo že pred časom zasuli, ker so ljudje ob njej odmetavali kosovne odpadke.
