Telekom Slovenije bo svojo dejavnost po novem širil še na trgovanje s plinastimi gorivi, denarno posredništvo, kreditiranje, finančne storitve, življenjsko zavarovanje, splošno in specialistično zunajbolnišnično dejavnost ter socialni servis. Medtem ko se Telekom širi v neosnovne dejavnosti, se nekatere druge velike družbe, kot so na primer Tuš, obe pivovarni (Laško in Union) in Gorenje, vračajo v osnovno dejavnost. Poskus poslovanja v drugih panogah se namreč ni izkazal za uspešno poslovno odločitev.
»Primerjava s pivovarji in trgovskimi podjetji, ki so v preteklosti vlagala v najrazličnejše dejavnosti, je neprimerna. Telekom bo tudi v prihodnje krepil svojo osnovno dejavnost, saj za letos načrtujemo za 156 milijonov evrov naložb,« razlagajo v Telekomu, ki mu upadajo prihodki iz osnovne telekomunikacijske dejavnosti. »Tudi številni drugi operaterji so že vstopili na področja energije, finančnih storitev, zavarovanja, M2M-storitev (komunikacija med napravami) in pametnih mest,« pojasnjujejo v Telekomu, ki ga vodi Rudolf Skobe. Konkretne partnerje, s katerimi bodo sodelovali na posameznih področjih zunaj osnovne dejavnosti, skrivajo, pravijo le, da pogovori z njimi že potekajo.
Jamnik bi svoje produkte prodajal na okencih hranilnice
Pod predlogom za spremembo statuta družbe, s katerim bi Telekomu omogočili širitev iz osnovne v druge dejavnosti, je podpisan tudi prvi nadzornik, sicer predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik. Na vprašanje, ali bo Telekom sinergije morda iskal tudi pri Modri zavarovalnici, Jamnik odgovarja: »Absolutno ne. Modra zavarovalnica ima precej specifične zavarovalniške produkte.«
Modra Zavarovalnica je pred časom prodajo svojih zavarovalniških produktov ponujala Delavski hranilnici. Jože Stegne, predsednik uprave hranilnice, to potrjuje. »Lani smo se z Modro zavarovalnico začeli pogovarjati o poslovnem sodelovanju pa tudi o možnosti vstopanja Modre zavarovalnice v lastništvo Delavske hranilnice. Vendar so bili pogoji za nas nesprejemljivi. Eden izmed pogojev je bil vsiliti Delavski hranilnici pokojninsko zavarovanje, kar bi pomenilo prekinitev našega donosnejšega pokojninskega varčevanja. Drugi pogoj pa je bil vstop v nadzorni svet Delavske hranilnice z dvema članoma iz Modre zavarovalnice,« je še pojasnil Stegne.
Peter Grašek, dolgoletni predsednik uprave Telekoma, na vprašanje, ali se tudi tuje telekomunikacijske družbe spremembam prilagajajo tako, da širijo osnovno dejavnost v druge panoge, odgovarja: »Najverjetneje se to dogaja v luči sprememb v panogi. Med njimi so zagotovo razvoj pametnih telefonov, pametnih naprav in operacijskih sistemov, kot ga na primer razvija Apple, pa tudi tudi razvoj programske opreme, kot ga razvija Google,« meni Grašek.
V nove dejavnosti gredo podjetja s preveč denarja
Andrej Rus, strokovnjak za korporativno upravljanje in predavatelj na fakulteti za družbene vede, o širitvi Telekomove osnovne dejavnosti v druge panoge pravi, da gre za zelo nenavadno odločitev. »Strategija diferenciacije, ki bi bila lahko zanimiva za Telekom, bi morala potekati v sorodnih storitvah. Energetika, zavarovalništvo in zdravstvo pa so nepovezane dejavnosti. Vstop v nove, nepovezane dejavnosti pomeni izjemno visoko stopnjo tveganja, saj se je treba naučiti veliko novih, neznanih svari. To sicer počnejo le tista podjetja, ki imajo preveč denarja in iščejo pot do donosov z ustvarjanjem konglomeratov oziroma podjetij z nepovezanimi dejavnostmi,« je prepričan Rus.
Po njegovem mnenju Telekom očitno pripravlja strategijo prehoda iz telekomunikacijske družbe v konglomerat. »Vprašanje pa je, ali ima res preveč denarja, da bo najel popolnoma nove menedžerske ekipe in se štiri do pet let let učil, kako preživeti v različnih panogah. Na področju energetike smo videli primere, ko so družbe ob prvi deregulaciji trga ustanovile podjetja za trgovanje z elektriko, vendar se ta podjetja danes združujejo. In to se je zgodilo kljub temu da so pri tem sodelovali energetski strokovnjaki. Gre torej za posledice slabih poslovnih odločitev,« še pravi Rus.
