Seveda pa nakupi niso vedno najpametnejša »naložba« za podjetje. Razlog je lahko dvig oziroma ohranitev cene delnice v primeru, da vodilni v podjetju želijo uveljaviti svoje pravice do dodatnih delnic, ki so jih pridobili kot nagrade. Lahko da podjetje oziroma vodilni nimajo več poslovnih idej in v poslovanju ne vidijo možnosti za nadaljnjo rast in povečanje dobičkonosnosti ter konkurenčnosti. Podjetje torej namesto rasti in novih zaposlitev pogosto odpušča, prihranjen denar pa porabi za nakup lastnih delnic. Po letu 2012 je kar 20 odstotkov rasti dobička na delnico ameriških korporacij pripisati ravno tovrstnim odkupom, torej kar 1,2 odstotne točke od 6,2 odstotka rasti. Primer takega podjetja je IBM, ki je v zadnjih desetih letih za nakupe lastnih delnic zapravil več kot za investicije in razvoj.
Ameriške korporacije so v letu 2015 za nakupe lastnih delnic porabile 561 milijard dolarjev, v letošnjem letu pa bodo po nekaterih ocenah porabile »le« 450 milijard. Morda se tu skriva razlog za nenehno rast na ameriških borzah. V lanskem letu so tuji vlagatelji neto prodali za 171 milijard dolarjev delnic ameriških podjetij. Med večjimi prodajalci so predvsem vlagatelji iz Kitajske, Kanade in Srednjega vzhoda. Razlog za njihove prodaje pa sta gospodarsko ohlajanje in padec cen surovin. Kitajski vlagatelji so s prodajo v višini 96 milijard izničili skoraj vse nakupe iz obdobja 2008–2014. Padec cen so torej preprečili tudi nakupi lastnih delnic ameriških podjetij.
