Bolečine v nogah so nadloga mnogih, posebno starejših, v nekaterih primerih pa lahko postanejo tudi nevarne. Kadar so znamenje slabega stanja žil, jim namreč v skrajnih primerih lahko sledi možganska kap – podobno kot se lahko bolečine za prsnico končajo s srčno kapjo. Preventiva pa je na srečo enostavna in v rokah posameznika. Sem spadajo prenehanje kajenja, veliko redne hoje in zdrava prehrana, pravi zdravnik specializant Vid Arnejšek, dr. med iz Splošne bolnišnice Jesenice.
Bolezni arterij so povezane s staranjem prebivalstva, pojasnjuje. Na stene žil se vse življenje nalaga holesterol. Takšne obloge se polnijo s kalcijem in s časom rastejo. Ko zožijo širino žile na tretjino, postanejo nevarne, ljudje pa bolečine, ki jih zožitve povzročajo, intenzivneje občutijo. »Predvsem jih bolijo noge med hojo, sprva morda ne po ravnem, temveč le takrat, ko gredo v klanec ali ko hodijo hitreje. Po krajšem počitku bolečine minejo.« Da je njihov vzrok v težavah z žilami, priča tudi vedno podobna prehojena razdalja, ob kateri se bolečina pojavi. Kljub vsemu vsaka bolečina v nogah ni znak bolezni arterij, opozarja Arnejšek, še posebno če po počitku ne izgine ali se pojavlja tudi med spanjem.
Poleg nevarnosti tudi priložnost
Ljudje, ki jih noge bolijo zaradi bolezni žil, lahko ob napredovanju bolezni brez bolečin prehodijo vse krajšo pot. »Mnogi, ki pridejo k meni v ambulanto, imajo že resne težave. Prehodijo lahko le še 150 ali 200 metrov. Vedno jim pojasnim, da ima kriza dva obraza: poleg nevarnosti prinaša tudi priložnosti.«
Arnejšek bolnike najprej spozna, potem pa jim glede na njihov življenjski slog pojasni, kaj lahko sami naredijo, da bi se izognili hitremu napredovanju bolezni. »Nekomu, ki vse življenje kadi, ne pridigam o tem, temveč mu pojasnim, kaj se bo spremenilo, če bo prenehal in spremenil svoje življenjske navade. Približno tretjino bolnikov, ki me obiščejo v ambulanti, uspem prepričati, da to tudi storijo.« Največkrat so bolniki starejši od 55 let, najmlajši pa tudi okoli 40. Poleg kajenja jim pogosto nagajajo tudi prekomerna telesna teža, krvni tlak, sladkorna ali ledvična bolezen. Najboljši recept zanje je poleg opuščanja kajenja in previdnosti pri prehrani redno gibanje, še posebno hoja.
Hoja – preprosta in zdravilna
»Hoditi moramo redno. Ni pomembno, koliko časa, najustreznejši je tempo, pri katerem nismo preveč zadihani. To pomeni, da se lahko še vedno brez težav pogovarjamo s človekom, ki nas na sprehodu spremlja,« sta pojasnila študenta Fakultete za zdravstvo Jesenice Danilo Despotovič in Leja Mermolja. »Preventiva je zelo pomembna,« poudarjata.
»S hojo ljudje zdravimo sami sebe,« njene zdravilne učinke povzema še zdravnik Arnejšek in pojasnjuje, da na takšen način telo za žilo, na kateri se nabirajo obloge, poišče obvode. Kadar sprememba življenjskih navad ni dovolj, zdravniki bolnikom predpišejo zdravila, opravijo dodatne preiskave in se včasih odločijo za različne posege. Z njimi lahko odstranijo ali razširijo zožitve v žili, v arterijo vstavijo opornico, ki poskrbi za zadosten pretok krvi, če ne gre drugače, je v določenih okoliščinah mogoč operativni poseg – odstranitev žilnih oblog ali vzpostavitev žilnega obvoda.
Nič maščobe in dve žlički sladkorja v kavo...
Ko se človek počuti bolje, kar malo pozabi na vse nasvete in dobre navade, pravi Marjan Veber, obiskovalec nedavnih preventivnih dogodkov ob mednarodnem dnevu žil v Splošni bolnišnici Jesenice. To je občutil na svoji koži. Pred osmimi leti je podobne bolečine, kot jih bolniki žilnih obolenj na nogah čutijo v mečih, začutil v predelu prsi. Pred petimi leti so mu vstavili žilno opornico in danes se ob zdravi prehrani, kilometrskih sprehodih in petih različnih zdravilih počuti dobro. »Brez telesne dejavnosti, predvsem redne hoje, zdravljenje ni uspešno,« poudarja tudi Arnejšek in dodaja, da so okvare žil po vsem telesu povezane. »Čeprav bolnike, ki imajo bolečine v nogah in na primer v predelu prsi, obravnavamo ločeno, je velika verjetnost, da imajo ob okvari arterij na nogah prizadete tudi druge žile po telesu.«
Zdravnik ob tem opozarja tudi na ustrezno prehrano. Predvsem na redno uživanje zajtrka in na omejeno uživanje ne le maščob, pač pa tudi ogljikovih hidratov. »Včasih se kdo pohvali, da zelo omejuje uživanje maščob, v jutranjo skodelico kave pa si vmeša dve žlički sladkorja. Tudi uživanje preprostih sladkorjev, katerih odvečne količine se v telesu pretvorijo v maščobe in holesterol, je škodljivo,« opozarja.
