Dne 26. aprila 1986 sta v černobilskem reaktorju številka štiri zaradi človeške napake, tehnične zasnove reaktorja in pomanjkanja varnostne kulture odjeknili dve eksploziji. Vžgala se je grafitna sredica in gorela deset dni. Skupno je po analizah okoljevarstvene organizacije Greenpeace v okolje ušlo 5300 bilijard bekerelov radioaktivnih snovi, dvestokrat več kot pri eksploziji atomskih bomb nad Hirošimo in Nagasakijem ob koncu druge svetovne vojne ter sedemkrat več kot ob jedrski nesreči v japonski Fukušimi pred petimi leti. Radioaktivni oblak iz ukrajinskega Černobila se je razširil nad celotno severno poloblo, tudi Slovenijo.
Za pol Slovenije neuporabne zemlje
Za posledicami čezmernega sevanja je neposredno po izpostavljenosti umrlo 31 delavcev nuklearke in ljudi, ki so posredovali v nesreči, približno 350.000 ljudi pa so v nekaj dneh evakuirali oziroma so svoje domove zapustili prostovoljno.
Natančno 30 let kasneje območje, veliko za pol Slovenije, zaradi močnega radioaktivnega sevanja še naprej ostaja neprimerno za kakršno koli gospodarsko dejavnost, okoli pet milijonov Ukrajincev, Rusov in Belorusov pa živi na območjih, ki tudi uradno še vedno veljajo za čezmerno onesnažena, ugotavlja Greenpeace. Onesnažene so tamkajšnje hrana, pijača in druge naravne dobrine. »Približno 200 kilometrov stran od Černobila, v ukrajinski regiji Rivne, smo v 46 od skupno 50 vzorcev mleka našli presežene vrednosti radioaktivnih snovi za odrasle, medtem ko so vsi vzorci presegali dovoljene vrednosti za otroke,« rezultate lanskoletne analize Greenpeacea predstavlja Jan Haverkamp.
Bolnišnica v Kijevu, ki so jo ustanovili samo za zdravljenje posledic radioaktivnega sevanja, vsako leto še vedno sprejme 15.000 bolnikov. »Od nesreče v Černobilu že več kot pol milijona,« opozarja Tomislav Tkalec iz organizacije Društvo Focus. Černobilska nesreča je povzročila znaten porast raka ščitnice pri otrocih, čistilni delavci pa so se morali ob njem soočiti še s povečanim tveganjem levkemije, raka dojke, upada kognitivnih funkcij in pojava sive mrene. Tako med čistilnimi delavci kot med prebivalci onesnaženih območij se je dvignila stopnja umrljivosti in invalidnosti, medtem ko je černobilska nesreča povzročila tudi porast duševnih motenj.
Cezij še vztraja v slovenskih tleh
Toda radioaktivni material ni ostal znotraj meja tedanje Sovjetske zveze. Več kot tretjina se ga je po pojasnilih slovenske uprave za jedrsko varnost (URSJV) razpršila po Evropi. »V Nemčiji na Bavarskem zato še vedno ne jedo divjih svinj, medtem ko je v Latviji problematična srnjad,« pripoveduje Haverkamp.
Ena od šestih poti širjenja radioaktivnega oblaka iz nuklearke je zajela tudi naše kraje. Prvo novico o nesreči je v Sloveniji s tridnevno zamudo sporočil Radio Ljubljana, dan kasneje pa so povečano radioaktivnost pokazale tudi merilne postaje. Da bi tveganja omejile na minimum, so oblasti prepovedale uporabo sveže deževnice za prehrano in napajanje živine, pašo krav mlekaric, uporabo sveže zelenjave in lovljenje parkljaste divjadi. Predpisali so obvezno predelavo oporečnega mleka v mlečne izdelke ter uvedli pregled potnikov in prtljage iz Sovjetske zveze.
Iz Černobila je prineslo okoli 30 različnih radioaktivnih snovi, ki so se zaradi padavin zgostile na območju Alp, med njimi pa je bil najnevarnejši jod 131. A ta je v nekaj mesecih razpadel, medtem ko dolgoživi cezij 137 v slovenskih tleh vztraja še danes. Se pa tudi ta že pomika v globlje plasti zemlje. Zavod za varstvo pri delu v zadnjem poročilu za leto 2015 tako ugotavlja, da je bilo prebivalstvo v Sloveniji zaradi poskusnih jedrskih eksplozij po svetu ter jedrskih nesreč v Černobilu in Fukušimi lani izpostavljeno »le še« nekaj mikrosivertom ali približno odstotku mejnega letnega odmerka za dolgoročno izpostavljenost sevanju.
Radioaktivni cezij (Cs 137) v zraku nad Ljubljano
URSJV (mBq/m3)
PODATKI
(mBq/m3)
100
Černobilska
nesreča
Zadnji
kitajski
zračni
jedrski
poskus
(1980)
1
Stalitev vira
Cs 137 v železarni
Acerinox v Španiji
Jedrska
nesreča
v Fukušimi
na Japonskem
0,01
0,001
