Zdravniki imajo pomembno vlogo pri odkrivanju pivskih navad in težav, ki jih imajo ljudje zaradi pitja alkohola. Z ustreznim ukrepanjem – svetovanjem – lahko pripomorejo, da se bolniki hitreje in laže odločijo za spremembo pivskih navad in zdravljenje alkoholizma. Vsak osebni zdravnik bi moral pacientu zastaviti usmerjena vprašanja o pitju alkohola, oceniti, ali ima zaradi alkohola težave, in pacientu svetovati v zvezi s tem, je študentom medicine, torej bodočim zdravnikom, položil na srce prof. dr. Marko Kolšek, predavatelj na ljubljanski medicinski fakulteti in zdravnik v ZD Litija, na strokovnem srečanju Kol'ko kapljic, tol'ko let... manj?, ki so ga pripravi študentje v projektu Alkošola. O pitju alkohola bi moral zdravnik vprašati tako rutinsko kot pacientu izmeri krvni tlak. Vpogled v pacientov odnos do alkohola poleg neposrednih vprašanj lahko dobi tudi iz krvnih preiskav jetrnih encimov, pregleda pacienta (na osnovi videza je sicer težko ugotoviti, ali pacient pije, razen če so telesni znaki že zelo očitni), pomaga pa si lahko tudi s posebnim vprašalnikom za ugotavljanje zasvojenosti.
Motivacijski pogovor
»Več ko človek pije, manj o tem pove po resnici: alkoholiki ponavadi po njihovih besedah ne pijejo nič,« je iz izkušenj povedal Kolšek. Najlažje diagnozo odvisnosti postavijo bolnikovi bližnji. Kolšek poudarja, da je bistveno večji problem od zasvojenosti z alkoholom tvegano in škodljivo pitje, saj je ljudi, ki pijejo na škodljiv način, veliko več kot tistih, ki so že zasvojeni. »Pri tistih, ki škodljivo pijejo, zdravnik lahko učinkovito ukrepa. Ključ je ustrezno svetovanje in motivacijski pogovor,« je povedal. Uspeh takega pristopa je velik, saj pitje zmanjša deset odstotkov nagovorjenih, ki pijejo tvegano ali škodljivo.
Kadar pa ima pred seboj pacienta, ki je zasvojen z alkoholom, mora zdravnik vedeti, da je to hud bolnik, saj je alkoholizem smrtna bolezen. Alkohol škodljivo vpliva praktično na vse človeške organe, posledice se pogosto kažejo, še preden se razvije zasvojenost z alkoholom. To je huda bolezen možganov, ki spremeni človeka in njegovo vedenje. Zasvojenost je organsko stanje, zaradi katerega človek pije, razloži zdravnik: »Pije, ker je bolan, ne zato, ker bi bil hudoben.« Neprimerno je, da zdravnik takemu človeku predpiše pomirjevala, ker lahko hitro zamenja alkohol za sedative.
Kadar zdravnik poskuša motivirati za zdravljenje zasvojenega z alkoholom, mora izhajati iz dveh izhodišč: alkoholik sam od sebe ne gre na zdravljenje in alkoholika ni mogoče zdraviti proti njegovi volji. Osnovna ovira, da je tako, je sram: takega človeka je v dno duše sram, da pije, in pije zato, ker ga je sram. Da se odvisni od alkohola odloči za zdravljenje, se mora nekaj zgoditi: resne težave v družini, službi, s policijo... Pri zdravljenju mora sodelovati družina, saj brez tega zdravljenje odvisnosti od alkohola ni mogoče. Tudi pri teh pacientih zdravnik spodbuja odločitev za zdravljenje odvisnosti z motivacijskim pogovorom: pacientu lahko pove, da je zaskrbljen zaradi ugotovitev, vpraša pacienta, kako gleda na svoje pitje, ali ga kaj skrbi stanje v družini, službi, kje se vidi čez pet let, bi morda kaj spremenil... Pogosto pacienti ne verjamejo zdravniku, da imajo težave z alkoholom. V takem primeru naj jim ponudi drugo mnenje, najbolje, da se zanj obrnejo na alkohologa. »Potreben je čas, da alkoholik in družina 'dozorijo', da je treba narediti premik k zdravljenju,« ugotavlja Kolšek. Kadar pa se pacient odloči za zdravljenje, mora zdravnik spodbujati spremembe in spremljati, kako mu gre.
Varnega pitja ni
Po pitju alkohola se ljudje delijo na več skupin: abstinenti ne pijejo alkohola nikoli, manj tvegani pivci pijejo alkohol na način, da je manj verjetno, da bo to pripeljalo do težav in okvar zdravja, tvegani pivci pijejo tako, da je verjetno, da so bodo soočili s posledicami pitja alkohola, pri škodljivem pitju že lahko govorimo o posledicah pitja v družini, službi, vendar še ni izražena zasvojenost. Ta nastopi v zadnji fazi, ko se razvije sindrom zasvojenosti z alkoholom. Zasvojenih z alkoholom je v Sloveniji od 10 do 15 odstotkov ljudi.
»Ne obstaja netvegano ali varno pitje alkohola. Če upoštevaš meje tveganega pitja, je zgolj manjše tveganje, da bo pitje privedlo v težave,« razloži zdravnik.
Posledice rednega čezmernega pitja se kažejo na telesnem in duševnem zdravju, na socialnem, ekonomskem in drugih področjih. Poleg srca, možganov in ledvic so pri alkoholikih najpogosteje prizadeta jetra in trebušna slinavka. Pogosto imajo želodčni refluks, slabo absorbirajo hrano v črevesju ter pogosto obolevajo za raki jezika, žrela, grla in požiralnika.
