Danes praznujemo 400. obletnico smrti enega največjih dramatikov na svetu – Williama Shakespeara, po svetu pa zadnje tedne potekajo številne prireditve, nastopi, gledališke igre (tudi pri nas festival Živel, Shakespeare!), s katerimi se v 21. stoletju poklanjamo geniju, ki je še danes na svojem področju nedosegljiv. Velikega ga dela uporaba jezika z obširnim besediščem (moderni angleški jezik je poln fraz in metafor, ki jih je ustvaril ravno on), piko na »i« pa je dodalo njegovo odlično poznavanje zgodovine. Ravno obširnost njegovega znanja (šlo naj bi za skorajda nečloveško zmožnost obvladovanja tolikih področij – kako bi lahko slabo šolan fant, ki ni nikoli potoval, tako doživeto pisal o stvareh, ki jih ni doživel: spletkah na dvoru, pravnih postopkih, življenju v tujini) je sprožila številne polemike o tem, ali je ves njegov opus – gre za 37 gledaliških iger (1,5 na leto, odkar je začel pisati) in 154 sonetov – zares napisala ena oseba. Čeprav so številni analitiki prišli do različnih sklepov o avtorstvu Shakespearovega opusa, so literarni kritiki danes bolj ali manj enotni, da je avtor sonetov, tragedij in komedij ravno William Shakespeare. In če smo se z osnovnimi podatki o dramatiku srečevali v šoli, so morda manj znane tiste bolj zanimive, obrobne informacije, ki vam jih predstavljamo danes. Opozarjamo, nekatere bi se v modernem svetu zagotovo znašle na naslovnicah tračarskih revij.
Pred oltar peljal nosečo nevesto
Za leto 1582 je bilo nevsakdanje, da se 18-letni fant poroči z osem let starejšim dekletom. Poleg tega so poroko Williama in neveste Anne Hathaway v cerkvi oznanili zgolj enkrat (namesto običajnih trikrat), razlog za to pa je bila naglica. In to ne takšna, da zaljubljenca nista mogla več živeti drug brez drugega, ampak je bila 26-letnica takrat že noseča. Hči Susanna se jima je rodila pol leta po poroki, dvojčka Hamnet in Judith pa dve leti in pol pozneje. O Willu in Anne ni na voljo kaj veliko informacij, zgolj to, da sta veliko časa preživela narazen (William je bil med drugim potujoči igralec in visoko cenjen pisec gledaliških iger), pa tudi, da ji je v oporoki zapustil zgolj »drugo najboljšo posteljo«. Razen različnih daril posameznim prijateljem je Shakespeare vse premoženje zapustil najstarejši hčeri. Zanimivo je tudi, da Shakespearovi starši, John in Mary, najverjetneje niso znali brati in pisati, podobno predvidevajo tudi za njegovo soprogo in otroke.
Cenjen dramatik in uspešen podjetnik
Lahko bi rekli, da je Shakespeare živel dvojno življenje – v Londonu je po nekaj letih igranja in pisanja postal priznan, cenjen in prepoznaven dramatik, doma, kjer so živeli njegova soproga in otroci, v kraju Stratford upon Avon, pa je bil znan kot cenjen podjetnik in lastnik številnih nepremičnin. Premoženje si je ustvaril z velikim uspehom svojih del, poleg tega pa je z igralci ustanovil skupno podjetje, na podlagi katerega je prejemal odstotke za vse zaigrane igre v gledališču. Ni pa znano, kaj je počel med letoma 1585 (nazadnje dokumentiran dogodek je krst njegovih dvojčkov) in 1592. Zgodovinarji različno predvidevajo, kaj se je dogajalo v teh »izgubljenih« letih: eni domnevajo, da je delal kot učitelj, drugi, da je študiral pravo, tretji, da je potoval po Evropi...
Predstavil še danes priljubljeno ime Olivia
Shakespeare je v angleščino vpeljal kar 3000 novih besed, sam pa je v pogovorih operiral s 17.000 do 29.000 besedami, kar je kar dvakrat več, kot jih uporablja povprečen sogovornik danes. Louis Marder, eden največjih strokovnjakov na temo Shakespeara in njegovih del, je dejal, da je imel dramatik neprecenljivo sposobnost ustvarjanja novih besed, kar je počel z lahkoto: »Več kot 7000 novih besed, kar je več, kot jih je zapisanih v Bibliji kralja Jamesa, je uporabil zgolj enkrat in nikoli več.« Poleg tega je angleškemu jeziku predstavil ogromno novih besednih zvez, ki so danes povsem običajne (fashionable/modno; sanctimonious/licemerski, hinavski; break the ice/prebiti led; love is blind/ljubezen je slepa), svetu pa je predstavil še več imen, ki so aktualna in priljubljena še štiri stoletja po njegovi smrti – Olivia, Miranda in Jessica.
Shakespeare je tudi drugi najbolj citirani avtor v angleškem jeziku, prehiteli so ga zgolj pisci Svetega pisma. Po podatkih Oxfordovega slovarja citatov je napisal skoraj desetino največkrat citiranih vrstic v zgodovini angleškega jezika.
Shakespeare, Shakp ali Shaxberd?
Dokumenti iz časa Shakespearovega življenja kažejo, da je dramatik svoj priimek zapisal na 80 različnih načinov – vse od »Shappere«, »Shakp« do »Shaxberd«, nikoli pa William Shakespeare. Na nagrobniku je sicer zapisana ta različica njegovega imena (umrl je star 52 let, kar je zavidljivo visoka starost v svetu, kjer so v povprečju umirali med 30. in 40. letom). Ni jasno, kaj je povzročilo njegovo smrt, je pa njegov znanec zapisal, da je zbolel po noči, v kateri je zunaj pil s prijateljem. Kar zadeva oporoko in grob, ga smrt vendarle ni prehitela – v tistem času je bilo ropanje grobov (slavnih) dokaj priljubljeno nočno opravilo, Shakespeare pa je želel svoje kosti ubraniti pred takšnimi nepridipravi. Zato si je na nagrobnik dal napisati verze, med drugim tudi: »Blagoslovljen naj bo vsak, ki prizanese tem kamnom, in prekleti vsi, ki premikajo moje kosti.« Čeprav je stoletja veljalo, da so tatovi njegov grob pustili pri miru, so strokovnjaki pred tedni opozorili, da njegove lobanje najverjetneje ni več v grobu.
Shakespeare je svoja dela postavljal v različna okolja – od celinske Evrope in Afrike do Bližnjega vzhoda (zemljevid krajev, v katerih se odvijajo njegova dela, si oglejte tukaj). Njegove komedije in tragedije se dogajajo v dvanajstih različnih državah, najraje pa je imel Italijo. Njegova dela so poleg dramskih izvedb spodbudila tudi nastanek muzikalov, baleta, lutkovnih predstav pa tudi filmov in nanizank tako v Hollywoodu kot Bollywoodu.
