Ko bo imelo v nedeljo 6,7 milijona volilnih upravičencev v Srbiji priložnost oddati svoj glas, glavna dilema ne bo, kdo bo zmagal, ampak za koliko. Novo veliko slavje vladajoče Srbske napredne stranke premierja Aleksandra Vučića ni vprašljivo, vprašljivo je le, ali bo lista z imenom Srbija zmaguje ponovila volilni uspeh izpred dveh let, ko je dobila absolutno večino 158 od 250 sedežev. Drugo večje vprašanje volitev je, koliko strankam bo uspelo preseči petodstotni prag za vstop v parlament in ali bo med njimi tudi radikalna desnica. Sodeč po anketah bo, saj naj bi se po popolnem zatonu leta 2012 v parlament vrnila Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja, pa tudi naveza Dveri in Demokratske stranke Srbije.
Volitve zaradi bolečih reform
Vučićevi listi, v kateri je še šest manjših strank, ankete napovedujejo nekaj manj kot petdeset odstotkov glasov, kar pa je več, kot jih potrebuje za absolutno večino sedežev. Aktualni premier vsekakor upa na takšen razplet kljub počasnemu upadanju priljubljenosti, nenazadnje se je januarja sam odločil za predčasne volitve. Uradno zato, pravi, ker potrebuje trden mandat za izvajanje bolečih reform v približevanju Evropski uniji v prihodnjih letih. Reforme zahteva tudi Mednarodni denarni sklad, ki je Srbiji posodil 1,2 milijarde dolarjev. Glavni izzivi so reforma notorično razbohotenega javnega sektorja, prestrukturiranje gospodarstva, ureditev javnih financ in privatizacija. A ti ukrepi lahko povečajo brezposelnost, čeprav je ena glavnih nalog vlade prav ustvarjanje pogojev za zmanjševanje osemnajstodstotne brezposelnosti.
Mnogi Srbi so zaradi položaja v državi razočarani in na to karto bo igrala radikalnejša desnica, ki si obeta vrnitev v parlament. Najbolj izpostavljen v tem krogu je Šešelj, ki leti na krilih marčevske oprostilne sodbe haaškega sodišča. Vodja radikalcev ostro nasprotuje vključevanju v EU ter napoveduje vrsto populističnih ukrepov, od uvedbe carin za zaščito domačih proizvajalcev do ustavitve privatizacije. Ankete radikalcem napovedujejo tretje mesto z osmimi odstotki glasov. Programsko najbolj sorodna lista, naveza strank Dveri in Demokratske stranke Srbije, naj bi dobila pet odstotkov, kar pomeni, da bi imela radikalnejša desnica v parlamentu približno 35 sedežev. Predvsem je zanjo pomembno, da tam sploh lahko sedi in da ima tako pred seboj velik mikrofon.
Socialisti drugi, Tadić na meji
Skupno naj bi se v parlament uvrstilo šest strank, če odštejemo manjšinske, za katere ni volilnega praga. Drugo mesto se obeta listi pod vodstvom socialistične stranke zunanjega ministra Ivice Dačića. Vučić je pred dvema letoma z njim šel v koalicijo, čeprav je imel absolutno večino, po takratnih ocenah analitikov zato, da se odgovornost za vladanje nekoliko porazdeli. Vučić zdaj nič ne napoveduje, s kom bi sestavljal vlado, a socialisti so najbolj logična izbira. Ankete jim napovedujejo dvanajst odstotkov.
Četrto mesto napovedujejo nekdaj mogočni levosredinski Demokratski stranki oziroma njeni listi Za pravično Srbijo, ki jo vodi Bojan Pajtić.. Na petem mestu v anketah je naveza Dveri in DSS, zadnja, ki bi še ujela parlamentarni prag, pa je lista Zveza za boljšo Srbijo, v kateri je tudi Socialdemokratska stranka nekdanjega predsednika in nekdanjega voditelja demokratov Borisa Tadića.
