Nekdanja sladarna Pivovarne Union bo kulturni spomenik lokalnega pomena, so na včerajšnji seji mestnega sveta ljubljanske občine odločili mestni svetniki. Sladarna je bila v sklopu unionske pivovarne zgrajena leta 1923 in je, kot so zapisali snovalci predlaganega odloka, »pomemben arhitekturni del prvega celovito zasnovanega industrijskega kompleksa v šestdesetih letih 19. stoletja, ki se je konec stoletja razvil v eno največjih podjetij na Kranjskem,« objekt pa se je ohranil v skoraj nespremenjeni obliki.
V stavbi sladarne je danes urejena muzejska zbirka Pivovarne Union, ki so jo na občini za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasili že lani, zdaj pa bo kulturni spomenik lokalnega pomena tudi sladarna. S tem si na občini prizadevajo predvsem za »ohranjanje kulturnih, zgodovinskih, arhitekturnih ter industrijskih sestavin v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,« je pojasnila vodja občinskega oddelka za kulturo Mateja Demšič. Ob tem je še dodala, da so se z razglasitvijo sladarne za kulturni spomenik lokalnega pomena že konec januarja strinjali tudi lastniki kompleksa.
Ugodili investitorjem na Bavarskem dvoru
Zeleno luč mestnih svetnikov je včeraj dobila tudi družba Erste Group Immorent Ljubljana, ki bo na Bavarskem dvoru gradila stolpnico Severna vrata v bližini stavbe Telekom Slovenija. Kot smo že poročali, želi družba parkirišča namesto pod zemljo umestiti v prva tri nadstropja nad pritličjem, saj bi bila takšna rešitev cenejša, včeraj potrjen dopolnjen osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu za območje Bavarskega dvora pa investitorjem zdaj takšno ureditev tudi omogoča.
»Očitno je to eden od projektov, ki ga ne bo doletela taka usoda kot mnoge načrtovane projekte v mestu, kjer so danes gradbene jame,« je odločitev pospremil svetnik Mirko Brnič Jager (SDS), svetnica Nataša Sukič (IDS/ZL) pa je v svoji pisni pripombi zapisala, da bi bilo smiselno razmisliti tudi o ureditvi trga na severni strani obeh stolpnic, ki bi dopuščal izvedbo prireditev in priložnostnih ureditev, kot sta na primer postavitev skulptur ali razstav. »Stolpnici bosta z arhitekturnega vidika predstavljali vstopna vrata, naloga javnega prostora v pritličju pa je, da uporabnike prostora primerno nagovarja. Prostor mora izražati dobrodošlico in sporočati vrednote mesta, to je prijaznega, odprtega in sodobnega mesta,« je zapisala Sukičeva.
Častna meščana Reichmanova in Zlobec
Svetniki so na včerajšnji seji potrdili tudi predlagani sklep občinske komisije za priznanja, da naziv častnega meščana glavnega mesta prejmeta slikarka in ilustratorka Jelka Reichman ter pesnik in pisatelj Ciril Zlobec. Komisija je pri podelitvi prestižnega naziva, ki ga prejmejo posamezniki, ki so »izjemno zaslužni za ugled, pomen in razvoj Mestne občine Ljubljana ter za razvoj njenih dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov,« odločala med osmimi kandidati, vseh vlog za mestne nagrade pa je bilo po ugotovitvah komisije letos precej več kot v preteklih letih.
Pri Reichmanovi je med kopico dosežkov komisija izpostavila predvsem njene ilustracije za knjige, učbenike ter reviji Ciciban in Cicido, medtem ko so pri Zlobcu izpostavili tudi umetnikovo obsežno bibliografijo in številne prevode njegove poezije v tuje jezike.
Čeprav so svetniki predloga potrdili s prepričljivo večino, pa je ob tem mestni svetnik Jernej Pavlin (SDS) opozoril, da so na Dunaju v zadnjih petnajstih letih podelili osem nazivov častnega meščana, medtem ko je slovenska prestolnica v istem časovnem obdobju dobila 26 častnih meščanov. »S tako velikim številom častnih meščank in meščanov se naziv razvrednoti,« je poudaril Pavlin, ki se je s podelitvijo naziva Reichmanovi strinjal, medtem ko je ob podelitvi naziva Zlobcu izrazil nekatere zadržke.
»Skrbi me, da je med predlagatelji vsako leto tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, njihov kandidat pa je vselej imenovan za častnega občana,« je bil kritičen Pavlin. Ljubljanski župan Zoran Janković se je odzval z besedami, da so častne meščanke in meščani Ljubljane »jagodni izbor v Evropi«.
