Savdska Arabija skuša po diplomatski poti in z grožnjami preprečiti sprejetje ameriškega zakona, po katerem bi svojci žrtev terorizma lahko tožili države, ki podpirajo teroristične skupine ali posameznike. Savdska Arabija bi bila namreč med prvimi tarčami civilnih tožb zaradi domnevne vloge njenih predstavnikov v napadih na ZDA leta 2001. Kakšna je ta vloga natančno bila, ni povsem jasno, zato se tudi krepi pritisk na Obamovo vlado, naj z osemindvajsetih strani kongresnega poročila umakne oznako »strogo zaupno«.
Savdska Arabija trdi, da bi bile v primeru sprejetja zakona ogrožene njene naložbe, saj bi svojci žrtev lahko zahtevali denarna nadomestila, sodišča pa bi zato zamrznila njeno premoženje. New York Times je poročal, da je zunanji minister Adel Al Džubeir prejšnji mesec v Washington prinesel sporočilo, da se bo v primeru sprejetja zakona kraljevina znebila ameriških naložb in bo prodala za 750 milijard dolarjev ameriških obveznic in drugega premoženja, kar bi povzročilo finančni vihar.
Konec državne imunitete
Pobudnika zakona, ki se ga je prijelo ime »zakon o 11. septembru«, sta demokratski senator Charles Schumer iz New Yorka in republikanski senator John Cornyn iz Teksasa. Kot sta zapisala ob lanski predstavitvi, bodo z zakonom »države, kot sta Savdska Arabija in Katar, ter druge skupine, ki financirajo Al Kaido, IS, Hamas in druge teroristične skupine, končno sprejele odgovornost za žrtve«. Bistvo zakona je preprosto: določa, da se tuji podporniki terorizma ne morejo sklicevati na imuniteto v primerih, ko teroristična dejanja terjajo ameriške žrtve na ameriških tleh. In drugič, določa, da imajo ameriška sodišča pristojnost obravnavati civilne tožbe proti tujim pokroviteljem terorizma, ki s svojimi dejanji prispevajo k napadom na Američane. Sodišča so v preteklosti zavračala tožbe svojcev žrtev proti Savdski Arabiji zaradi imunitete. Predlog zakona je trenutno v postopku v senatu, kjer ga je potrdil odbor za pravosodje.
Razčiščevanje vloge Savdijcev
Zakon podpirata tudi oba demokratska predsedniška kandidata, zato pa mu nasprotuje vlada Baracka Obame, ki se pojutrišnjem odpravlja na obisk v Savdsko Arabijo, s katero trenutno nimajo najboljših odnosov. Vlada trdi, da bi zakon odprl vrata praksi, ko bi tudi druge države sprejemale podobne ukrepe proti ZDA, njihovim državljanom in podjetjem. Novica, da vlada proti zakonu v kongresu tudi aktivno lobira, je sprožila zgražanje med svojci žrtev, češ da se je Obama raje postavil na stran Savdijcev in ne tistih, ki poskušajo odkriti resnico o domnevni vlogi predstavnikov kraljevine v napadih.
Kakšna je ta, že dolgo ostaja predmet ugibanj. Znano je, da je bilo petnajst od devetnajstih napadalcev iz Savdske Arabije. A tu se zgodba ne konča, zato je Obama pod pritiskom javnosti, naj umakne oznako tajnosti z osemindvajsetih strani kongresnega poročila o enajstem septembru, na katerih je govor o tuji pomoči napadalcem. Televizijska postaja CBS je o teh straneh pred tednom dni objavila daljši prispevek, v katerem nekdanji senator Bob Graham, ki je sopredsedoval kongresni preiskavi in se zavzema za popolno objavo poročila, pravi, da ta razkriva mrežo savdskih uradnikov, verskih predstavnikov oziroma dobrodelnih ustanov in bogatašev, ki so pomagali ugrabiteljem, da so se znašli, ko so prišli v njim tuje Združene države.
