Ljubezen štiriindvajsetletnega Tjana je drugačna kot pri večini ljudi. Kljub temu so njegova čustva enaka kot pri vsakem drugem posamezniku. Vodijo ga k tistemu, ki ga privlači. Toda ljudje tega velikokrat ne opazijo. Vidijo predvsem drugačnost in tudi Tjan se je moral s tem soočiti že v zgodnjem obdobju svojega odraščanja.
Njegovo otroštvo se ni popolnoma nič razlikovalo od otroštva njegovih vrstnikov. Dneve je preživljal v družbi prijateljev in narave, ki je obkrožala domače mestece. Zelo rad je raziskoval svet okoli sebe. Zbiral je kamne, ki so se mu zdeli drugačni, posebni in zanimivi. S starši je velikokrat hodil v hribe in na razne izlete. Življenje je bilo lepo in svobodno vse do četrtega razreda osnovne šole, ko se je začelo...
Sovraštvo brez razloga
Tjan je bil star deset let, ko je doživel prvo zasmehovanje. Eden izmed sošolcev mu je vzel set flomastrov in ga pospravil v torbo. Ko ga je Tjan zahteval, je v prepir posegla učiteljica, zanj okrivila Tjana in ga ograjala. Vsi sošolci so se mu smejali, Tjan pa se je tiho odmaknil.
Norčevanje se je do zadnjega razreda osnovne šole samo še stopnjevalo. Sovrstniki so Tjana žalili, mu uničevali zvezke, ga brcali in polivali z mrzlo vodo ter mu skrivali torbo. Tjan se je vse bolj odmikal. Popolnoma je izgubil samozavest. Nazadnje je skoraj izgubil tudi upanje. A ko je nekega zimskega dne zavil stran od šole, se ulegel v sneg in hotel zaspati, ga je zbudil preblisk, da smrt ni prava rešitev.
Presenetljivo so sošolci ob koncu osnovne šole svoj odnos do Tjana spremenili. Ko je pozneje bivšo sošolko vprašal, zakaj, je ta odgovorila, da so mu dali še eno priložnost. Tako so se odločili, ko so ugotovili, da ga sovražijo, čeprav jim ni ničesar naredil. Tjan jim je odpustil in odpustil je sebi.
Toda po končani osnovni šoli je želel čim dlje iz domačega kraja in se je vpisal na srednjo šolo v Ljubljani. Želel je dobiti nove prijatelje, ki bi ga sprejeli in imeli radi. Ni pa pričakoval, da bo njegova življenjska pot drugačna tudi v ljubezenskem življenju.
Razveseljivi odzivi in nove žalitve
S puberteto je dejstvo, da ga privlačijo fantje, postajalo vse bolj očitno. Dolgo časa je svojo spolno usmerjenost dobro skrival: »Strah me je bilo, da bom izgubil vse ljudi okoli sebe, da bom spet tarča poniževanja. Vedel sem, da sem drugačen od večine, in tega me je bilo tako zelo strah. Želel sem biti kot drugi – 'normalen'.« Imel je dekle, vendar ob njej ni čutil ničesar posebnega. Toda njegova katoliška vzgoja mu je dopovedovala, da je istospolna usmerjenost greh, ki vodi v pekel. Kljub temu se je po letu ali dveh v Ljubljani vendarle odločil, da razkrije svojo spolno usmerjenost.
Najprej je povedal najbližjim prijateljem in na njegovo presenečenje so bili odzivi odlični. Kar nekaj prijateljic se je razveselilo, da lahko po novem skupaj ugotavljajo, kdo je privlačen in kdo ne. V širšem krogu pa novice niso tako dobro sprejeli. Tjan je izgubil kar nekaj prijateljev, ušli pa mu niso niti nove žalitve in zasmehovanje. Toda Tjan je spoznal svoje resnične prijatelje, zato razkritja spolne usmerjenosti ne obžaluje. Dolgo časa je mislil samo na to, kako ugajati drugim, in je pri tem pozabil na lastno srečo.
Luč nosiš v sebi
Ko je svojo spolno usmerjenost razkril družbi in nato še staršem (ki sta ga sprejela), je sprejel tudi samega sebe. Naučil se je, da biti drugačen ni slabo, saj lahko v sebi prepoznaš vrednega in ljubljenega človeka, ki je lahko ponosen sam nase. Zato vsem, ki ne vedo, kaj bi naredili v svojem življenju, sporoča, naj si nadenejo krono in vzamejo meč v svoje roke ter gredo skozi svoje največje strahove. Spoznali bodo, da so vredni ljubezni in spoštovanja. »Sam sem bil na robu, vendar kljub vsemu nisem obupal. Moja babica je vedno govorila: 'Ko si tako na dnu, da ne vidiš več izhoda, se spomni, da luč nosiš v sebi.' In prav je imela. Tudi ona je imela težko življenje, vendar se kljub vsemu ni nikoli vdala. Pomagala ni le sebi, ampak je s svojo voljo, vztrajnostjo in pogumom svetu dokazala, da smo tu drug za drugega. Svet je lep in mi vsi ga sooblikujemo z življenjem, ki ga izberemo zase,« poudarja Tjan.
