»Prekoračitev hitrosti je zelo razširjen družbeni problem. Ljudje mislijo, da z majhno prekoračitvijo dovoljene hitrosti ni nič narobe in da še vedno vozimo varno. Žal podatki kažejo drugače. Če bi v naselju hitrost zmanjšali samo za en kilometer na uro, bi se verjetnost za prometne nesreče zmanjšala za štiri odstotke. Ali drugače: če se v naselju prometna nesreča zgodi pri hitrosti 30 kilometrov na uro, je – če je udeležen pešec – desetodstotna možnost za smrtni izid. Pri 50 kilometrih na uro se ta verjetnost poveča že na 85 odstotkov,« je z matematično enačbo prometne varnosti v naselju včeraj postregel direktor agencije za varnost prometa (AVP) Igor Velov.
Toda kot kaže študija mariborske univerze, povprečne hitrosti v naseljih še vedno ostajajo problematične in nad omejitvami. Hitrosti v naselju tako nikakor še niso dovolj »laganini« (s to izpeljanko iz srbohrvaške besede za počasi in nalahno je na včerajšnji tiskovni konferenci postregel glasbenik Zlatko), prav hitrost pa je letos terjala že 15 smrtnih žrtev – pet več kot v enakem obdobju lani.
Ponekod prehitri za petino
»Osemintrideset odstotkov vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom v letu 2015 se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti, kar ni majhen odstotek, zato je takojšnje ukrepanje nujno,« opozarja dr. Matjaž Šraml z mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, kjer so analizirali podatke iz avtomatskih merilnih mest ob cestah za meseca marec in oktober v letih 2014 in 2015. Ko so analizirane podatke primerjali s tistimi iz let 2008 in 2009, so prišli do sklepa, da so povprečne hitrosti na hitrih cestah in v naseljih višje od omejitev. Na cestah v naseljih so povprečne hitrosti sicer od leta 2008 padle za približno pet odstotkov, vendar ponekod – predvsem v nočnem času – še vedno dosegajo v povprečju 60 kilometrov na uro, tudi čez dan pa so vozniki prehitri vse do pet kilometrov na uro.
Podobno je v tako imenovanih območjih omejene hitrosti (30 km/h), v katerih so slovenski vozniki prehitri za približno štiri kilometre na uro, vendar so v evropskem merilu celo vzornejši od nekaterih voznikov iz pregovorno prometno bolj urejenih držav. Belgijci mimo šol denimo »drvijo« s kar 43 kilometri na uro.
Ne pričakujejo veliko napisanih položnic
Zaradi vedno pereče problematike preveč hrabrega pritiskanja na plin so pri AVP pripravili preventivno akcijo, ki jo bo v njenem kaznovalnem delu poleg stavkajoče policije sinhrono podprlo tudi 25 občinskih redarstev na območju 58 občin.
»V četrtek bomo izvedli maraton nadzora hitrosti,« je včeraj napovedal višji policijski inšpektor Robert Vehovec in dodal, da bo 250 policistov po državi med šesto uro zjutraj in šesto uro zvečer vršilo poostren nadzor nad prehitrimi. »Dejstvo je, da je bilo v zadnjih mesecih manj nadzora in da to po vsej verjetnosti negativno vpliva na voznike in njihovo ravnanje,« o vplivih stavke na prometno varnost pravi Vehovec, ki poudarja, da bodo policistom natančno odredili, kje in koliko časa bodo morali opravljati meritve hitrosti (in pisati položnice), ter da morajo ta navodila upoštevati tudi stavkajoči. Veliko pobranih kazni pa Vehovec ne pričakuje, vendar zaradi drugega razloga. Glede na lanske izkušnje napoved poostrenega nadzora namreč pri večini voznikov zaleže že sama po sebi.
Slovenski neslavni rekorderji
Povprečne hitrosti v coni 30 v km/h
AVP
PODATKI
Avstrija
35,7
81 km/h
130 km/h
177 km/h
Belgija (šolska območja)
43,4
Slovenija (šolska območja)
34,0
Nizozemska
37,0
