Jedro spora, zaradi katerega je v vodo padlo sprejetje sporazuma, leži v zahtevi Savdske Arabije, da dogovora o zamrznitvi ne bo brez takojšnje in popolne participacije Irana. Za osvežitev spomina naj povem, da so se vsa dosedanja pogajanja negativno končala zaradi zahteve naftnega kartela Opec, katerega najvplivnejša članica je ravno Savdska Arabija, da naj se njeni članici, Iranu, odobri prehodno obdobje večanja proizvodnje do ravni, ki jo je ta bližjevzhodna država k svetovni proizvodnji prispevala pred nastopom sankcij. Pričakovano je Iran zavzel identično stališče tudi na zadnjem srečanju, toliko bolj presenetljiv pa je popoln preobrat v stališču Savdske Arabije, ki je vse do zdaj vedno podpirala stališče Irana. Analitiki že namigujejo, da je Savdska Arabija namerno spodkopala zadnja pogajanja in da je z zadnjim dejanjem zabila zadnji žebelj v krsto proizvajalcem z višjimi proizvajalnimi stroški in njihovimi upniki (primarno nekonvencionalne proizvajalce v ZDA in posredno ameriške banke, ki so s posojili financirala njihove projekte), usoda katerih je bila v veliki meri pogojena s sprejetjem sporazuma o zamrznitvi in posledično močnejšemu odboju tržne cene surove nafte. Zadnji dogodki so močno zamajali kredibilnost Opeca, ki, kot vse kaže, namerava do konca izpeljati strategijo izčrpavanja in iztisnitve konkurence, zaradi česar lahko na energetskih trgih pričakujemo še izjemno razburljivo poletje.