vsa umetnost tega,
da lahko vstopiš v nevidno mesto,
kjer si človek sam ustvarja svet.
Brez težav in brez preprek.
Kjer se človek sam napaja
z zanimanji ostalih,
in da se mu kaj dogaja,
bere, gleda ter opazuje
drugih življenje in navade.
Tipka, kot da bo ta svet ušel,
tisočkrat premisli,
je to, kar je napisal, bolno do obisti?
Odloči se, objavi,
potem mu je v trenutku žal,
ker mogoče ne bo sprejeto,
kar on napisal je tako zavzeto.
Zakaj skrbi ga, zakaj dvomi,
saj misli drugih
drugih so stvar.
Ta svet brez krajišč
vedno bolj postaja mu kot dom.
Našel je prijatelja, ki nikoli ne odide,
ki v trenutku skrite želje
s klikom na ekran zaide.
On pa ni edini, eden izmed mnogih je,
prijateljev, ki se jih s številkami prešteva.
To z obupom ga preveva,
želel je namreč le
imeti nekaj svojega.
Razočaran se odjavi,
dovolj mu je praznih besed,
zapravljenih ur za prazen svet,
brez prihodnosti tisočerih let.
Gre ven, med resnične ljudi,
med iskreno naravo,
med zidove brez črk
in k prijateljem brez številk.
Tega želeti in na krilih svobode leteti,
to je življenja čar.
