Slovenska župnišča odpirajo vrata beguncem, ki prihajajo v Slovenijo. Namestili bi lahko okoli petdeset ljudi, so nam sporočili iz Slovenske karitas. Po naših informacijah so že povsem pripravljene lokacije v ljubljanski, celjski in mariborski škofiji. Gre za župnije zunaj mestnih središč. Druge škofije – sodelovale bodo vse – prostore še iščejo, naši sogovorniki pa kot potencialni kraj omenjajo tudi Ajdovščino. Slišati je, da potekajo pogovori tudi o namestitvi več beguncev, sto ali dvesto, če bi jih bila država pripravljena sprejeti.
O namestitvi beguncev v objekte v lasti RKC se Karitas pogovarja z ministrstvom za notranje zadeve, o vsem pa je obveščen tudi predsednik vlade Miro Cerar. Iz premierjevega kabineta so nam odgovorili, da so konec marca prejeli pismo predsednika Slovenske karitas, mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla, v katerem je ta državi ponudil sodelovanje. »Premier je s pismom seznanjen in pričakuje, da bo ministrstvo za notranje zadeve ustrezno ovrednotilo predloge oziroma predsedniku Slovenske karitas odgovorilo,« pravijo v kabinetu.
Denar lahko prispeva nemški Karitas
V času, ko država intenzivno išče prosta stanovanja in sobe za namestitev beguncev, je ponudba Karitas in Cerkve dragocena. Trenutno so državne azilne in integracijske namestitve precej polne. 567 beguncev bo Slovenija v prihodnosti prevzela še od Italije in Grčije, pridružili pa se jim bodo tisti, ki bodo preseljeni neposredno s konfliktnih območij, in tisti, ki bodo prišli kar tako, čez zeleno mejo, in bodo tu morebiti dobili azil. Na poziv zasebnim ponudnikom se je do včeraj javilo devetindvajset ponudnikov stanovanj in sob, denimo v Lendavi, Idriji, Mariboru, Šoštanju in drugod. V rezervi je še triinšestdeset stanovanj v lasti Republike Slovenije, vendar vse lokacije niso primerne za namestitev beguncev, pravijo na MNZ.
»Slovenska karitas je pripravljena prevzeti večji delež odgovornosti pri oskrbi in vključevanju beguncev, še posebej družin,« nam je včeraj povedal generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic. »Za lokacije se dogovarjamo na ravni župnijskih karitas, v lokalnih skupnostih, ki so pripravljene sprejeti begunce.« Karitas namerava beguncem ponuditi namestitev, pa tudi »program integracije in celovite pomoči pri vključevanju v slovenski prostor«. Kot pravi Jerebic, bodo pomoči deležni begunci »brez ozira na raso, spol, kulturo ali vero«. Stroške namerava Karitas pokrivati iz lastnih sredstev in s pomočjo evropske mreže Karitas. Sredstva zanje naj bi iz tujine prispeval zlasti nemški Karitas. »Računamo pa tudi na sredstva EU oziroma ministrstva za notranje zadeve, ki ima možnost javno razpisati projekt integracije,« pravi Jerebic.
Načrt Karitas je sicer star že eno leto, vendar doslej ni bil v ospredju. »Že maja 2015 je Slovenska škofovska konferenca (SŠK) odobrila osnutek programa namestitve migrantov oziroma begunskih družin v Sloveniji, ki ga je pripravila Slovenska karitas,« nam je povedal nadškof Cvikl. »Že takrat smo podčrtali, da bo treba usposobiti ljudi za to delo, sodelovati z lokalno skupnostjo, državo in drugimi nevladnimi organizacijami.«
Po naših informacijah so slovenske škofe nagovorili tudi avstrijski škofje, ki močno podpirajo namestitev beguncev v cerkvene namestitve. Avstrijski Karitas gosti 8300 beguncev, skrbi pa skupaj za 35.600 beguncev, kar je dobra tretjina vseh beguncev, ki so lani v Avstriji zaprosili za azil. »Na ravni konference Evropskih škofovskih konferenc je vprašanje beguncev redno na dnevnem redu,« nam je povedal Tadej Strehovec, tajnik SŠK. »To še posebej velja za Cerkve v državah, ki se soočajo s povečanim številom beguncev.«
Soočenje na terenu
V cerkvenih krogih so prisluhnili tudi besedam papeža Frančiška, ki je pozval, naj »vse katoliške župnije v Evropi poskrbijo za kakšno begunsko družino«, in da je treba »prazne samostane nameniti beguncem/imigrantom«. »Besede papeža Frančiška razumemo kot poziv, da kot Cerkev pomagamo beguncem in državi pri njihovi oskrbi oziroma namestitvi,« pravi Strehovec. Nadškof Cvikl je ob tem še enkrat poudaril, da prazne stavbe iščejo po vsej Sloveniji. »Vendar niso vsi objekti primerni za nastanitev in priprava nekaterih objektov bi zahtevala veliko finančnih sredstev,« pravi Cvikl.
Ob sprejemanju beguncev se bo morala Cerkev soočiti z ljudmi na terenu. Begunci so v javnem diskurzu pogosto označeni za potencialne teroriste, nevarne osebe, prevarante, brezdelneže in storilce kaznivih dejanj. »Pozitivno družbeno percepcijo beguncev in njihovo integracijo bosta omogočila le celovito predhodno osveščanje javnosti in iskren dialog,« odgovarja nadškof Cvikl. »Ključnega pomena je realno poročanje in konkretni pogovori s prebivalstvom.« Tudi v SŠK zavračajo do beguncev sovražen javni diskurz. »Ob tem pa poudarjamo, da so vsa vprašanja o namestitvi beguncev legitimna in da morajo državne ustanove in nevladne organizacije posredovati javnosti vse relevantne informacije,« pravi Strehovec.
Ostro bo soočenje v politiki. Voditeljica krščanske stranke NSi Ljudmila Novak je prepričana, da bi morala Slovenija sprejeti pet tisoč beguncev. SDS, ki se sicer pogosto brati s Cerkvijo, pa je protibegunsko retoriko postavila v središče svoje politike.
