Eno od pozitivnih presenečenj, ki je na trge vlilo optimizma, je okrepljen kitajski izvoz, kar daje upanje, da je drugo največje svetovno gospodarstvo v procesu stabilizacije. Kitajska je bila v preteklih mesecih eden izmed pomembnih vzrokov za volatilnost na delniških trgih. Cene delnic v Aziji so trenutno na štirimesečnih vrhovih, k odboju tečajev pa je pripomogel tudi šibak ameriški dolar.
Trenutno se na borzah odvija rotacija denarja med različnimi sektorji in to dogajanje pričakujem še naprej. Ob tem je pomembno dejstvo, da je trenutno volatilnost zelo nizka, ameriški borzni indeksi pa se približujejo vrhovom iz lanskega maja. Po mojem mnenju bodo delniški trgi po objavi rezultatov dobili jasnejšo sliko, kam naprej, in bi ob pozitivnih presenečenjih lahko presegli lanske vrhove. Tako se povečuje konflikt med osnovno makroekonomsko zgodbo (svetovno ohlajanje gospodarske rasti) in ogromno količino poceni denarja, ki pomaga dvigovati delniške indekse.
Pred vrati pa je tudi nedeljski sestanek v Dohi, ki se ga bo udeležilo več kot 15 držav proizvajalk nafte. Glede na nasprotja interesov med posameznimi proizvajalkami je težko pričakovati konkreten dogovor o zmanjšanju proizvodnje. Vsi proizvajalci imajo interes po maksimalni proizvodnji, medtem ko se zgolj proizvajalci iz ZDA obnašajo tržno in proizvodnjo prilagajajo ceni nafte na trgu. Trenutno se dnevno načrpa 1,5 milijona sodčkov nafte več, kot se je porabi. Večina analitikov pričakuje dogovor proizvajalcev nafte, da bodo omejili količino načrpane nafte na raven trenutne proizvodnje. To bi pomenilo, da se bi se proizvodnja in povpraševanje po nafti uravnotežila šele v letu 2017.
Po nedeljskem sestanku lahko torej pričakujemo razočaranje med vlagatelji in analitiki ter posledično popravek cene nafte. Glede na močno okrevanje cene nafte v zadnjih dveh mesecih ocenjujem, da obstaja precejšnja verjetnost popravka cene navzdol, še posebno če sestanek v Dohi ne bo prinesel konkretnih dogovorov. V primeru, da bo prišlo do popravka cene nafte, bi to lahko bila priložnost za nakup delnic podjetij iz naftnega sektorja.
Druga pomembna zgodba iz energetskega sektorja je stečaj največjega svetovnega proizvajalca premoga Peabody. Čeprav je v svetu močan trend nasprotovanja termoelektrarnam, se okoli 40 odstotkov svetovne električne energije še vedno proizvede iz premoga, katerega cena je od leta 2011 padla za 75 odstotkov. Glavni vzrok za nevzdržne razmere pri cenah premoga sta predvsem nizka cena plina in njegova manjša okoljska obremenitev, stečaj Peabodyja pa je verjetno šele začetek velikih sprememb v premogovništvu.
