Smešni, ker skozi smeh lahko kaj povemo, skozi kritiko pa ne. Nekajkrat smo bili kritični in analitični in ni bilo dobro, ker smo učinkovali pridigarsko, tega pa nočemo. Mi samo pokažemo, kaj je kdo naredil, v smislu, glej tega bedaka, kamor štejem tudi sebe, prek smeha pa to gre najlažje.
Je zaradi smeha več dopuščeno in hitreje oproščeno?Hudič je, ko človek ni smešen, ko šala ne uspe in deluje žaljivo. Težko je iskati šalo v stvareh, ki se dogajajo pri nas, ker se vlečejo vedno iste stvari in ni nič novega, v osnovi pa gre za zelo žalostno, tragično zgodbo. Recimo, ko so v SD kupovali puloverje z državnim denarjem, čeprav naj bi kupovali pisarniško opremo.
Mislite na podpredsednico stranke SD Bojano Muršič, ki je na občinske stroške kupila puloverje z logom SD, v naročilnici pa jih je navedla kot pisarniški material? Se je potem kaj zgodilo?Ne, nič. Mi smo jo pozvali k odstopu, ker to lahko naredimo, a se ni zgodilo nič.
Ali menite, da bi se kaj zgodilo, če bi to storili v oddaji Odmevi?Mislim, da tudi ne. Verjetno bi bilo tako kot pri našem novinarju, ki je šel k njej in mu je razložila, da je naročila svinčnike, poleg svinčnikov pa so bili še puloverji. Nihče pa ji ni pokazal računa in je o tem konkretno vprašal.
Sami se v preteklosti sicer niste kaj dosti zanimali za politiko.Ne. In to si štejem v plus, ker lahko na vse gledam neobremenjeno. Ko smo delali oddajo o kongresu Združene levice, sem gledal surovi material na isti način, kot sem teden prej gledal na shod, ki so ga imeli Janez Janša in njegovi veseljaki.
Če sklepam po vaših besedah, potem na vse politike gledate enako?Da, čeprav mi včasih kdo očita, da se spravljamo samo na desne. To ni res, je pa res, da desni procentualno delajo večje neumnosti oziroma so smešnejši. Janše štiri oddaje zaporedoma nismo niti omenili.
Ste šteli oddaje?Da, prav šteli smo, ker smo ga prej imeli zelo velikokrat, naslednjič, ko smo ga imeli, pa se je spet usul plaz komentarjev, da se spravljamo samo na Janšo.
Je pa res, da se nenehno spravljate na Boruta Pahorja. Imel je celo svojo rubriko.Res je, potem pa se je umiril in nam to rubriko vzel. Rubriko smo imeli, ker je delal res hude traparije.
Katere so te traparije po vašem mnenju?Mati vseh traparij je bila tista na povorki. On je predsednik države. Če bi jaz imel ceremonialno funkcijo, tega ne bi počel, pa sem veseljak, totalen bedak. Nekatere instance je treba spoštovati. Vsak ima svojo nalogo v družbi, če nisi del te družbe, pa pojdi na hrib ovce past.
Potem za vas verjetno ni bilo sprejemljivo niti to, da je nastopal v oddaji Na žaru?Predsednik Pahor ni bil na žaru. Žal. Bil je na hvalospevu, kar me žalosti. Tisto ni bil noben žar. On je bil v neki oddaji, v kateri so ga tri ure hvalili. Kadar smo se ga lotili v naši oddaji, smo bili v najslabšem primeru, torej ko nismo bili v elementu, desetkrat hujši kot vsa tista oddaja.
Kateri politik je najhvaležnejši, kar zadeva gledanost?Teme, ki ne zadevajo Slovenije, ne funkcionirajo. Če bi moral izpostaviti enega slovenskega politika, pa bi rekel Zoran Janković. Jankovića imajo radi gledalci. Pri desnici, ki ima ogromno shodov in smo jih redno pokrivali, pa smo opazili, da se gledalci tega znajo malo preobjesti, ker je že v osnovi tako, da si, ko vidiš starko z zastavo, videl vse. Če imamo Janšo, ni več zanimivo. Kar koli je repetitivno, tega se človek preobje. Ljubljanske zadeve pa zmeraj pritegnejo pozornost.
Vam gledanost raste?Od prve do druge sezone nam je gledanost izredno narasla, tako da smo, ko smo imeli rekordno gledanost, imeli skoraj 28-odstotni delež gledalcev (vir: AGB, ciljna skupina od 18 do 54 let, op. a.). V tretji sezoni pa se je trend rasti umiril. Sicer pa je včasih gledanost malo višja, včasih malo nižja, včasih pa so hudi ekscesi in imamo noro gledanost. Ni pa to odvisno od vsebine.
Od česa pa?Ne vem, res ne. Tiste oddaje, ki smo jih mi ocenili kot povprečne ali slabe, so imele največjo, če ne celo noro gledanost.
Se preveč trudite?Včasih se. Včasih moramo reči, pojdimo tukaj na prvo žogo, in tudi gremo. Ko sem jaz zadovoljen, ko gre vaja krasno skozi in nimamo več česa dodati ali odvzeti, vem, da bo slaba, in tako tudi je, tako da tu ni pametno zadovoljevati samega sebe. Tega sem se moral naučiti, ker mi na RTV Slovenija ni bilo treba razmišljati o tem, da bi dosegel publiko.
Vas oddaja potem sploh zadovoljuje?Da, pa ne vedno.
Kot voditelj uporabljate veliko kletvic. Je to stvar vaše narave ali gre za igro?Prvič je stvar narave. Sicer pa je tako, da smo na začetku oddajo ustvarjali bolj po vzoru Johna Oliverja, ki je zelo analitičen in izobraževalen, tu in tam pa konča s šalo, ampak smo videli, da to ni dobro za gledanost. On ima 50 raziskovalcev, mi pa ne moremo biti tako informativni, zato smo si rekli, da bo treba nekaj ukreniti, spremeniti. Prva stvar, ki smo jo ugotovili, je bila, da moramo povedati konkretna imena in zgodbe. Gledalce zanima ime, priimek, obraz in klofuta, kar sem personificiral tako, da sem se bolj sprostil v svojem novem liku in bolj dajal tisto, česar Slavka Bobovnika res ne bi nikoli slišali reči: »Jebemu mater, če se pa zdaj ne boste vzeli v roke...« Nemogoče je biti diplomatski in politično korekten, se pa kletvice zdaj trudim uporabljati manj, ker jih razvrednotiš, če jih uporabljaš preveč.
Koliko pritožb gledalcev dobivate in kakšne? Jih pišejo na roko, po elektronski pošti?Čim dandanes pride pismo, ki je napisano na roko, veš, da ga je poslal psihopat, družbenih omrežij pa ne jemljem kot merilo, ker ti to, da imaš internetni priključek, ne daje pravice, da imaš besedo, sploh če si anonimen. To je tako, kot da bi kdo iz sveta filma ali medijev pred sto leti hodil po ulici in poslušal, kaj govorijo o njem. Tega ne boš počel. Kar zadeva komentarje, pa vedno pravim, da z veseljem preberem vse, kar ima ime in priimek.
Kdaj se gledalci najbolj razburjajo?Janša je oborožil svojo četico s twitterjem in drugimi družbenimi omrežji, in ti bodo takoj, ko bo kdo rekel kaj čez njega, rekli Kučan. Pa saj niti ni važno, kaj je. Če slikam zdaj tole radensko in limonado, bom obtožen, da sem komunist. Sicer pa je bila edina resna stvar, ki smo jo dobili, pritožba oboževalke, ker smo se spravili na Wernerja. Wernerja se pa ne sme dotikati.
Zaradi česa pa se je pritožila?Žalitve njenega spomina na uspešno okrevanje z Wernerjevo glasbo po prometni nesreči.
In s čim natančno ste jo užalili?Werner je imel turnejo Opa! Tour, mi pa smo iz tega naredili Opa, tur in pokazali sliko Wernerja s turom na vratu.
Kako pa ste to rešili?Ta zgodba še nima epiloga.
Zanimivo je, da se na vas ni spravil Janša...Pa sem ga prosil, moledoval. A ve, da mi bo naredil uslugo, če bo to naredil.
Je to zato, ker razume šalo?Mislim, da je po tej strani zelo pameten človek in ve, kaj to pomeni. Ko človek deluje znotraj okvirov svojega posla, takrat se ga ne sme vrednotiti po intelektu. Tviti ne veljajo, to je njegov posel. O tem, kakšen je zasebno, kakšne poglede na svet ima, nimam pojma, tako kot tudi ne o nobenem drugem politiku.
Ste dobili kdaj kakšne pritožbe drugih politikov, ki nastopajo v vaši oddaji?Ne. Preseneča me stopnja razumevanja ljudi, ki so na tapeti. Edina stvar, ki pri nas ne gre skozi, je črni humor. Ljudem se lahko hitro zameriš. Na dolgi rok pozabijo, na kratki rok pa se to pozna na rezultatih gledanosti. Velikokrat imamo preveč črne šale, ki potem ne gredo noter. Ubrati je treba neko srednjo pot, ker preveč črn humor ni za množice.
Si želite, da bi si kdaj lahko res dali duška?Da, to pa.
