Janeza Kocijančiča, podpredsednika Mednarodne smučarske zveze (FIS), so na ljubljanskem sodišču oprostili obtožbe zaradi kaznivih dejanj žaljive obdolžitve nekdanjega predsednika Smučarske zveze Slovenije (SZS) Tomaža Lovšeta. Zgodba se nanaša na dogajanje ob kongresu FIS v Južni Koreji maja 2012, na katerem so glasovali o prireditelju svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2017. Neuspešno je kandidirala tudi Planica. V medijih je zelo hitro završalo, da so se tam dogajale čudne stvari, Kocijančič pa je po prihodu domov povedal, da je k neuspeli kandidaturi z nemogočim vedenjem in celo grožnjami zelo pripomogel prav Lovše. Zaradi njegovih izjav ga je ta kazensko tožil. »Obrambi ni uspelo dokazati le, da je imel Kocijančič utemeljen razlog verjeti v svoje izjave, ampak tudi, da so bile izjave resnične,« je oprostilno sodbo pojasnila sodnica Nina Drozdek Draganić.

Kocijančič je novinarjem dejal, da je morebitna zmaga Planice postala vprašljiva po tem, ko je prišlo obvestilo o Lovšetovih pritiskih, grožnjah in nedostojnih ponudbah, o katerih mu je med drugim poročal tudi predsednik FIS Gian-Franco Kasper. Govoril je tudi o Lovšetovem čudnem vedenju in da s čim takim v svoji več kot 30-letni karieri še ni imel opraviti, pa o govoricah, da se je Lovše predstavljal z ameriško policijsko kartico in tako naprej.

»Tako mi je bilo nerodno«

Da bi preverili, kaj je res in kaj ne, so na šestih glavnih obravnavah zaslišali kar nekaj prič, med drugim danes Vedrana Pavleka, direktorja hrvaške smučarske reprezentance. V Južni Koreji je pred glasovanjem o prireditelju prvenstva dobil kar nekaj Lovšetovih SMS-sporočil, ob katerih se je, kot je dejal, počutil precej neprijetno. Med drugim je Lovše pisal, da bo vložil milijon evrov za odstranitev Kasperja, da bo »vse zamenjal«, da bodo »letele glave« in tako naprej. Na vprašanje, ali je to razumel kot grožnjo, likvidacijo Kasperja namreč, je Pavlek ponovil, da mu je bilo neprijetno in da je sporočila čutil kot pritisk. Bil je namreč v predsedstvu FIS, torej eden tistih, ki so glasovali o prireditelju. Omenil je tudi govorice, da se je Lovše v baru predstavljal z izkaznico agenta FBI in da se je pri večerji neprimerno vedel do Kasperja, ko je izvedel, da naj bi Planica izgubila.

Zaslišali so tudi Janeza Bukovnika, ki se je kongresa udeležil kot vodja delovne skupine za predstavitev kandidature Planince. Povedal je, da mu je Pavlek pokazal Lovšetova telefonska sporočila. »Nisem mogel verjeti, da je to res... Na dan razglasitve, ko je bilo tam okoli 1100 delegatov, je v dvorano prišlo 20 ali 25 varnostnikov, ki so varovali oder. Hitro se je razširila informacija, da je nekdo grozil predsedstvu in da je Kasper zahteval varovanje, potem pa tudi, da je to storil predsednik slovenske smučarske zveze. Tako mi je bilo nerodno, res sem bil zelo razočaran,« je pričal Bukovnik.

Zasebni obračun

Da je SMS-sporočila razumel kot grožnjo, je na sodišču pričal tudi Gian-Franco Kasper, je v obrazložitvi sodbe navedla sodnica. To potrjuje tudi dejstvo, da je angažiral varnostnike, ki so ga po razglasitvi rezultatov pospremili do sobe, in te do naslednjega dne ni zapustil. O Lovšetovem nenavadnem vedenju so govorile tudi druge priče, je navedla sodnica in dodala, da je šlo za način komuniciranja, ki ni v skladu z etiko v športu in na takšnih dogodkih. Lovšetove navedbe, da se je po objavah v medijih počutil grozno, da ni spal in podobno (»napaden je bil moj karakter«), je Drozdek-Draganićeva zavrnila, češ da so za ta postopek irelevantne.

Lovšeta danes na sodišče ni bilo, je pa njegova pooblaščenka Tanja Martelanc že napovedala pritožbo na višje sodišče. V končnem govoru je za Kocijančiča zahtevala štirimesečno pogojno kazen z dveletno preizkusno dobo. Kot je dejala, je bil obtoženčev edini namen diskreditirati Lovšeta in da je šlo za zasebni obračun. Lovše je namreč napovedal, da bo svoj mandat na čelu SZS vezal na uspeh Planice in da bo v primeru neuspeha umaknil soglasje k predlogu SZS za vnovično kandidaturo Kocijančiča za položaj podpredsednika FIS.