Tako zavezujoča ponudba bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja kot ponudba italijanskega finančnega sklada Palladio Finanziaria naj bi bili za državne lastnike na čelu z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je skoraj polovična lastnica Cimosa, nesprejemljivi.
Kljub neustreznim ponudbam se bo privatizacijski postopek v Cimosu nadaljeval. V prvi vrsti bodo prodajalci stopili v stik s preostalimi kandidati, ki so jeseni lani oddali nezavezujoče ponudbe, (pre)visoka pričakovanja o prevzemni ceni pa so jih takrat odvrnila od sodelovanja v sklepnem dejanju. Po neuradnih informacijah sta takrat ponudbe med drugim oddala francoska družba Maike Automotive, ki tako kot Cimos izdeluje sestavne dele za avtomobilsko industrijo, in ameriški finančni sklad Sun Capital Partners. Kot prevzemna tarča je bil Cimos zanimiv tudi za špansko multinacionalko CIE Automotive, vendar naj bi se bili njeni predstavniki pripravljeni pogajati šele v začetku julija.
Italijane zanimajo le turbopolnilniki
Čeprav za uspešno izvedbo menedžersko-delavskega odkupa Cimosa predvsem zaradi velikega zalogaja obstajajo le pičle možnosti, njegovi lastniki – DUTB, Republika Slovenija in državne komercialne banke – še vedno preučujejo ta scenarij. Med možnostmi reševanja enega največjih slovenskih izvoznikov se omenja še ta, da bi Cimosu ponovno na pomoč priskočila država. Ta je družbi pred časom že odobrila več desetmilijonsko državno pomoč. Kljub temu naj bi bila ponovna finančna injekcija, ki bi nazadnje zadostila tudi strogim kriterijem evropske komisije o dovoljenih državnih pomočeh, mogoča.
Medtem ko je Nijaz Hastor, ki je številnim Slovencem poznan kot lastnik propadlega Preventa Globala, za nakup Cimosa jeseni lani v nezavezujoči ponudbi ponujal okoli 250 milijonov evrov, naj bi njegova zavezujoča ponudba po najnovejših informacijah znašala manj kot 100 milijonov evrov.
Ponudba družbe Palladio Finanziaria je neizvedljiva. Sklad, ki ima v lasti dve družbi, ki proizvajata za avtomobilsko industrijo, se namreč zanima le za nakup perspektivnega proizvodnega programa turbopolnilnikov, s katerim v Cimosu dosežejo med 30 in 40 odstotkov prihodkov od prodaje na leto, in proizvodnega programa kinematike. Težava je, da Skupina Cimos turbopolnilnike izdeluje v več tovarnah.
