Sanacija bank na plečih varčevalcev ali natančneje imetnikov podrejenih obveznic je tako v Sloveniji kot v Avstriji in tudi na Portugalskem ustvarila več tisoč razlastninjenih vlagateljev in goro dela za sodišča. Mnogi zato z zanimanjem čakajo na končno sodbo sodišča EU v Luksemburgu, ki premleva, ali smo bili pri sanaciji slovenskih bank res primorani upoštevati evropske smernice. V Banki Slovenije so medtem večkrat zatrdili, da so v procesu sanacije slovenskih bank zgolj sledili sprejetemu zakonu o bančništvu, ki je bil napisan z upoštevanjem želja Bruslja. Uradno so evropska pravila o sanaciji bank, ki predvidevajo sodelovanje delničarjev, lastnikov obveznic in večjih depozitarjev (BRRD), začela veljati na začetku tega leta, a so jih vsaj v Italiji zmogli zaobiti.
Italijanska vlada bo vračala obvezničarjem
Podobno kot povsod je bila ostro kritizirana tudi lanska 3,6 milijarde evrov težka sanacija štirih italijanskih bank – Banca delle Marche, Banca Popolare dell'Etruria, Cassa di Risparmio di Ferrara in Cassa di Risparmio di Chieti. Predsednik vlade Matteo Renzi je s sanacijo želel prehiteti novo leto in začetek veljave BRRD, saj naj bi zvišal ceno reševanja na 6000 izgubljenih zaposlitev in prihranke enega milijona Italijanov. Namesto tega se je odločil razlastniniti 130.000 imetnikov bančnih obveznic; eden od njih je zaradi izgube prihrankov za pokoj naredil samomor. Vse odtlej se je Renzi spoprijemal z velikimi pritiski, ki jim je očitno podlegel, saj se mu je v nasprotju s slovenskimi ali avstrijskimi oblastmi uspelo dogovoriti za drugačno rešitev.
Rim in Bruselj sta tako ob koncu prejšnjega tedna končno poenotila stališča o ustanovitvi posebnega sklada, katerega osnovni namen bo pomagati razlastninjenim obvezničarjem. »Pogovori so bili konstruktivni, sklenili smo dogovore o vseh najpomembnejših parametrih. Zdaj je vse v rokah Italije, ki mora rešitev implementirati,« je po uradniško pojasnjeval predstavnik evropske komisije, medtem ko italijanske oblasti tiskovni agenciji Reuters niso želele dati izjave. A v medije je hitro prišla informacija, da naj bi bil sklad na začetku vreden 100 milijonov evrov; ker to ne bo dovolj za pokritje vseh izgub obvezničarjev, naj bi rimska vlada zahtevala razliko neposredno od italijanskih bank.
Problematičnost novih pravil BRRD
Podobno rešitev bi si nedvomno želeli tudi slovenski imetniki podrejenega dolga, vendar je vprašanje, ali jo bodo dočakali. Vmes jim preostanejo tožbe – Banka Slovenije ima na sodiščih odprtih 64 zadev. Podobne prijeme so uporabili tudi drugod po EU.
Tožbe proti avstrijski Koroški, ki je jamčila za 11 milijard evrov obveznosti bančne skupine Hypo Alpe-Adria, se recimo vrstijo druga za drugo. Potem ko je prejšnji teden postalo jasno, da bodo imetniki podrejenih obveznic ostali brez vsega, lastniki nadrejenih obveznic pa brez 54 odstotkov vložka, se bo njihovo število zagotovo še močno povečalo.
Nič drugače ni na Portugalskem, ki je ubrala svojo različico reševanja bank. Nekoč največjo Banco Espirito Santo so lani najprej razdelili na dobro banko (Novo Banco) in slabo banko (BES). Ko so obremenitveni testi Evropske centralne banke (ECB) pokazali 1,4 milijarde evrov visok kapitalski primanjkljaj v Novo Banco, pa so se odločili za prenos petih nadrejenih obveznic, vrednih 1,95 milijarde evrov, iz dobre v slabo banko. En dan je imel torej vlagatelj terjatev do Novo Banco, drugi dan pa do BES. Vrednost obveznic je nemudoma padla za približno 70 odstotkov. Tožbe proti portugalski centralni banki napovedujejo vsi, od velikanov, kot je BlackRock, do najmanjših vlagateljev, ki so zavoljo zviševanja kapitalske ustreznosti z 9,4 odstotka na 13 odstotkov postali lastniki praktično ničvrednih obveznic. Podobna je tudi 2,25 milijarde evrov težka zgodba reševanja portugalske banke Banif, kjer so breme sanacije nosili imetniki podrejenih obveznic.
Prakse reševanja bank, ki so se na neki način rodile z ravnanjem Bruslja pri reševanju ciprske krize, bodo po mnenju bonitetnih agencij za banke še precej težavne. Kdor bo namreč želel posojati bankam, bo ob težavah bank lahko ostal brez vsega. Bonitetne agencije skrbi tudi dejstvo, da vlagatelji niso obravnavani enako. Očiten primer tega je reševanje portugalske Banco Espirito Santo, kjer so »nasrkali« imetniki naključnih petih obveznic. Nič ni torej čudno, da je vrednost indeksa največjih evropskih bank (STOXX Europe 600 banks) letos padla za skoraj petino, v slabih devetih mesecih pa za 34 odstotkov.
