Policisti so lani med številnimi prometnimi kršitelji obravnavali tudi opitega motorista, ki se je za nameček vozil brez vozniškega dovoljenja. Vidno pijan je alkotest odklonil in policistom dejal, da se bo z motorjem odpeljal do doma. Pričakovano je končal v policijskem pridržanju in v vrsti na strokovni pregled. Po predvidenem postopku so mu policisti vzeli nevarne predmete, zataknilo pa se je pri vezalkah. Teh opiti motorist ni želel izvleči, temveč je sezul čevlje in jih brcnil proč. Policist jih je odnesel, motorist pa se je naslednji dan pritožil, da so ga policisti pustili čemeti le v tankih nogavicah. S pritožbo je bil uspešen, pritožbeni senat pa je policista okrcal, da bi moral sam iz čevljev vzeti vezalke in mu obutev vrniti ter da je pritožniku s tem kršil dostojanstvo, ki je varovano z ustavo.
To je le eden izmed 18 primerov utemeljenih pritožb, s katerimi so se lani ukvarjali pritožbeni senati, 74 pritožb (od skupno 358) pa se je končalo s pomiritvijo in pogovorom pritožnika in vodjo policijske enote.
Štiri pritožbe prišle do tožilcev
Čeprav prav vse zasenčene z novembrskim policijskim šikaniranjem ministra Borisa Koprivnikarja, ki je neuradno pripeljalo do petih odpovedi, so med utemeljenimi pritožbami občanov kakšne bolj in druge spet manj resne. Poleg »incidenta« z vezalkami sta bila denimo okrcana tudi policista, ki sta lastnika napačno parkiranega avtomobila najprej pozvala, naj avto prestavi, nato pa sta mu odredila alkotest. Ker je za volan sedel na ukaz policistov, je senat dal prav opitemu mladeniču. Podobno je senat, v katerem ima glavno vlogo predstavnik notranjega ministrstva, ob njem pa sta še dva lokalna predstavnika javnosti, odločil tudi v primeru voznice, ki je na parkirišču med vzvratno vožnjo trčila v drug avtomobil. Z oškodovancem ni želela sodelovati, pred prihodom policistov pa je odkorakala za točilni pult bližnjega lokala. Policist je naredil napako, ko je pred alkotestom ni pustil na stranišče, temveč jo je s silo zadržal na klopci pred lokalom.
Vseh 18 kršitev, ki so bile lani ugotovljene na podlagi pritožb občanov, za zdaj še ni imelo za posledico disciplinskih sankcij, čeprav je policija v štirih primerih nadaljnjo preiskavo odstopila posebnemu oddelku na specializiranem tožilstvu, ki preiskuje policiste.
Sektor za pritožbe zoper policijo je tožilcem predal tudi primer, ko sta policista v garaži, v katero se je osumljenec zaklenil, iskala in našla marihuano, čeprav anonimna prijava in beg osumljenca nista izpolnjevala dovolj trdnega utemeljenega suma, prav tako pa nista imela odredbe za hišno preiskavo. Tudi domnevna opozorila osumljenčeve mame, da se lahko njen sin samopoškoduje, senata niso prepričala.
Zaradi stavke manj ukrepov in manj pritožb
»Glede na obseg dela policije je razmeroma malo pritožb,« ocenjuje vodja sektorja za pritožbe na notranjem ministrstvu Gregor Hudrič in dodaja, da je bilo lani pritožb približno desetino manj. Predvsem zaradi stavke in posledično tudi manj ukrepov. Toda delež utemeljenih pritožb se je v zadnjih letih povečal, kar Hudrič predpisuje predvsem dejstvu, da pritožbenih senatov, v katerih sodeluje tudi lokalna laična javnost, ne vodijo več predstavniki policije, temveč ljudje z notranjega ministrstva.
Kot razlaga Hudrič, občani policistom najpogosteje očitajo nesorazmerno uporabo pooblastil in nedostojno komunikacijo, neredko pa tudi njihovo neukrepanje.
