Iz Zasavja, hribovitega sveta ob reki Savi med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino v Posavskem hribovju, prihaja najstnik, ki pri 17 letih velja za enega največjih biserov slovenskega športa. To je Darko Jorgić, namiznoteniški mladinski velemojster. Številka ena v Evropi. Up stare celine v boju z dolgoletno azijsko prevlado ene najhitrejših športnih panog na svetu.

Pravzaprav je logično, da je Jorgić Hrastničan. Tako priča slovenska namiznoteniška zgodovina. Kdor ne pozna Eda Vecka, Jožeta Urha, Jerneja Zalaznika ter Andreje in Vesne Ojsteršek, ne pozna slovenskega športa. Sami Hrastničani, ki so v jugoslovanskih dresih osvajali kolajne na največjih tekmovanjih. Ker so vsi po vrsti ostali zvesti namiznemu tenisu, po Evropi in v Sloveniji vzgajajo največje svetovne talente. Eden takšnih, trenutno največji biser evropskega namiznega tenisa, je prav Darko Jorgić.

Na začetku športne poti je bil obetaven, ne pa čudežni deček

Drobnogled kariere hrastniškega najstnika kaže, da je produkt sistemskega dela. Nobena, ampak prav nobena podrobnost na športni poti ni šla mimo hrastniškega trenerskega znanja v postavi Jože Urh, Andreja Ojsteršek Urh in Vesna Ojsteršek. Začelo se je tako, da sta Andreja in Jože Urh v otroških letih svojega sina Natana trenirala v veščinah, ki jih v življenju najbolj obvladata. Urh mlajši je v vrtec in malo šolo hodil s prijateljem Darkom ter ga navdušil za namizni tenis. Natan je šel kasneje svojo pot, vse višji Darko pa je v družbi obetavne vrstnice Tamare Pavčnik vztrajal. In vztraja še danes.

Je bil trenutno najboljši mladinec v Evropi in sedmi na svetu takšen talent že od mladih nog? »Po mojem videnju je sodil v skupino igralcev, ki so imeli smisel za šport. Ni pa bil takšen namiznoteniški talent kot na primer Jan Žibrat,« odgovarja Jože Urh. Jorgić se je razvijal z redom in disciplino, ves čas pa je imel na sebi tri pare oči, ki so spremljali vsak njegov korak.

Osnovna pogoja za napredek sta bila dva. Hrastniška trenerska naveza je zavihala rokave in dnevno razvijala tehniko trenutno 176. igralca sveta, hkrati pa mu je zgodaj postavila zelo visoke, a očitno realne cilje. »Nikoli ni tekmoval v več kot dveh kategorijah. Vselej le v svoji in eno stopnjo višji, čeprav bi lahko kot mlajši kadet že uspešno igral med mladinci. Moral je zmagovati med vrstniki, v višji kategoriji pa razvijati svojo igro in miselnost. Na takšen način je rasel v tehničnem pomenu ter si pridobil zmagovalno miselnost. Ker je šel Darkov napredek hitro navzgor, smo si kmalu zastavili še višji cilj – osvojitev kolajne na velikem tekmovanju,« se spominja Urh.

V zadnjem letu ga na turnirjih spremlja Andreja Ojsteršek Urh

Obetavni Hrastničan se je v začetku gimnazijskih let preselil v Novo mesto, kjer je podpisal za Krko in se razvijal v namiznoteniškem centru. Nekaj let v hangarjih v Drgančevju pri Novem mestu, v zadnjem letu pa v modernem centru na Otočcu. V tem času je stroka začela pozornost usmerjati v mednarodno sceno, v kadetskih in mladinskih kategorijah pa je začel osvajati kolajne na velikih prvenstvih. Redno zmaguje na mednarodnih tekmovanjih po vsem svetu, vzel je številne skalpe uveljavljenim azijskim vrstnikom. Na Dolenjskem je Jorgić izkoristil možnost kakovostnega treninga. Veliko breme pri njegovem razvoju je padlo na Jožeta Urha, ki je imel še veliko drugih obveznosti. Ena ključnih potez pri Jorgićevem razvoju je bila, da je v zadnjem letu postala njegova trenerka in osebna spremljevalka na mednarodnih turnirjih Andreja Ojsteršek Urh. Izkušena in mednarodno uveljavljena strokovnjakinja Jorgića spremlja na vsakem koraku. Vseh pet slovenskih kolajn Jorgićeve generacije na evropskih prvenstvih je vezanih nanj.

Vse do danes up evropskega in slovenskega namiznega tenisa še ni imel tekmovalne krize, kar malce skrbi Jožeta Urha. Vsi se zavedajo, da bo ta prišla, izziv za trenersko stroko pa bo, kako se z njo soočiti. »Trenutna scena v slovenskem namiznem tenisu je zelo negativna. Te stvari na igralce vplivajo slabo. Zastavlja se vprašanje, kako se soočiti s tem izzivom. Razmišljam celo v smeri, da bi šel Jorgić, če ne bo šlo drugače, morda za dve leti v Azijo ter odraščal in se športno razvijal v pozitivnem okolju,« razmišlja Urh. Še pred tem bo Hrastničan v naslednji sezoni igral v prvi italijanski ligi, ki naj bi jo čez dve leti zamenjal z nemško ligo.

Biti up ne zagotavlja članskega uspeha. Pot Darka Jorgića med najboljše evropske in svetovne igralce bo še trnova. Je pa najstnik na odlični poti, da preseže uspehe svojega vzornika Bojana Tokića. Če mu bo to uspelo, bo lahko na račun svojega mojstrstva najmanj dobro živel. Morda celo osvajal turnirje. »Moja želja je, da bi osvojil posamično kolajno na velikem članskem tekmovanju in se na svetovni lestvici uvrstil med najboljših 20 na svetu,« kratko in jedrnato predstavi svoje visoke ambicije Darko Jorgić.