Izkušenost, zavezanost Združenim narodom in vizija – s temi tremi elementi je nekdanji slovenski predsednik Danilo Türk v New Yorku razložil, zakaj se sam sebi zdi primeren za položaj generalnega sekretarja OZN.
Türk je v generalni skupščini opravil predstavitev svoje kandidature za prvega človeka svetovne organizacije ter dve uri odgovarjal na vprašanja predstavnikov držav članic. Gre za novost v procesu izbire generalnega sekretarja, s katero ga skušajo narediti bolj odprtega in javnega – zaslišanja prenašajo tudi po spletu. Enako predstavitev opravljajo vsi kandidati. Türk je bil od devetih na vrsti četrti, zadnji trije se bodo predstavili jutri, med njimi bivši srbski zunanji minister Vuk Jeremić, ki je kandidaturo napovedal v torek.
Vprašanja se ponavljajo
Če bi s 1. januarjem prihodnje leto prevzel položaj prvega človeka OZN, bi bile njegove takojšnje prednostne naloge povezane s perečimi političnimi in varnostnimi vprašanji, kot sta Afrika in Bližnji vzhod, z uresničevanjem lani sprejetih ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 in z reformami v OZN, denimo skrajševanjem postopkov za zaposlovanje, je dejal Türk. Vprašanja držav članic oziroma skupin držav so pogosto odražala njihove državne in regionalne interese – reformo varnostnega sveta, reševanje palestinsko-izraelskega vprašanja ali zagotavljanje večje zastopanosti zapostavljenih držav in regij v sekretariatu OZN in na višjih položajih. Teh vprašanj Türk ni dobil prvi. V prvih dveh dneh predstavitev kandidatov se je pokazalo, da večina držav kandidatom postavlja enaka vprašanja. Številna se dotikajo tudi najbolj perečih vprašanj svetovne organizacije, od mirovnih operacij do notranjih reform in ne nazadnje občutka, da je OZN od ljudi odtujen, kar je deloma priznal tudi Türk. Dejal je denimo, da so predstavitve kandidatov za generalnega sekretarja za mnoge v splošni javnosti verjetno dolgočasne, ker se uporablja specifični jezik, zaradi česar bi si kot generalni sekretar prizadeval ljudem bolj približati svetovno organizacijo, ki se ponaša s sloganom: OZN – svet je vaš.
O za kandidate občutljivi temi reforme varnostnega sveta (stalne članice pač varujejo svojo ekskluzivnost, obenem pa imajo možnost z vetom ustaviti vsakega kandidata za generalnega sekretarja) je Türk povedal, da je pred leti sam predstavil eno od pobud za reformo, da pa je to prednostno naloga držav članic. Bi pa kot generalni sekretar v njej aktivno sodeloval, če bi ga zaprosili. Dejal je tudi, da si rešitve položaja na Bližnjem vzhodu ni mogoče zamisliti brez razmisleka o pobudi Arabske lige iz leta 2002 o rešitvi palestinsko-izraelskega spora, kar po njegovem dokazuje vse večjo težo regionalnih organizacij. Izraelski predstavnik je kasneje opozoril na Türkovo izjavo, da bi bila ena njegovih nalog v vlogi generalnega sekretarja tudi Bližnji vzhod in Palestina. Dejal je, da upa, da bi bil tudi Izrael enako visoko v njegovem programu.
Konec nastopa s tresočim glasom
Türk, ki je odgovarjal kratko in razen enkrat v francoščini ves čas angleško, je nekajkrat omenil svoje delo na položajih v Sloveniji. Na vprašanje Japonske o njegovem največjem dosežku na položaju predsednika Slovenije je dejal, da je bilo to z notranjega vidika zavzemanje za enakost spolov in da je od sedmih predlaganih za ustavne sodnike štirikrat imenoval ženske. Dejal je, da si je za uravnoteženost med spoloma zavzemal tudi v svoji ekipi, ko je bil slovenski veleposlanik pri OZN. Kot svoj največji zunanjepolitični dosežek med opravljanjem položaja predsednika pa je navedel izboljšanje odnosov s sosedami.
Nastop je končal na robu solz. Zadnje vprašanje, na katerega je odgovoril, se je glasilo, kakšen je po njegovem idealni civilni uslužbenec Združenih narodov v 21. stoletju. »Tisti, ki poznamo Združene narode, nikoli ne bomo pozabili nekaterih naših prijateljev ali kolegov, ki so med službovanjem izgubili življenje,« je rekel Türk in naštel nekaj ubitih v napadu na misijo OZN v Bagdadu avgusta 2003, ko je umrl tudi posebni odposlanec generalnega sekretarja za Irak Sergio Vieira de Mello. Türk je bil v tistem času namestnik generalnega sekretarja Kofija Anana za politične zadeve – ta položaj je zasedal v obdobju 2000–2005. »Upam, da razumete, da so za nekoga, ki je dolgo delal v OZN, ljudje, ki tvegajo življenje, in nekateri, ki ga med službovanjem izgubijo, največji junaki organizacije,« je Türk s tresočim glasom končal svojo predstavitev.
Po Türku sta nastopili bivša hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in bivša zunanja ministrica Moldavije Natalija Gherman. Jutri bodo na vrsti Jeremić, šefica razvojnega programa OZN in bivša novozelandska zunanja ministrica Helen Clark ter bivši zunanji minister Makedonije in bivši predsednik generalne skupščine OZN Srđan Kerim. Predstavitvam bodo sledili še drugi javni nastopi, mogoče pa je, da vskoči še kak kandidat. Varnostni svet, kjer bo padla odločitev, bo izbiro generalnega sekretarja začel predvidoma julija.
