Januarja letos je bilo v Ljubljani brezposelnih 4255 mladih med 15. in 29. letom, kamor po zakonski definiciji sodijo mladi. Od tega je približno 2000 takšnih, ki so iskalci prve zaposlitve. Zavedamo se, da te statistike ne zajamejo vseh mladih. Nekateri niso prijavljeni pri zavodu, drugi delajo kot samostojni podjetniki, prek avtorskih ali podjemnih pogodb ali v drugih prekarnih oblikah, ki jim ne dajejo stabilnosti. Sedanja mlada generacija je v bistveno drugačnem položaju kot generacije pred nami, zato se mladim priznava status ranljive skupine in so zanje nujni ciljni pristopi, kot smo jih predvideli s strategijo MOL za mlade 2015–2024. Eden od njih je tudi Kul služba!
Kul služba! je namenjena samo iskalcem prve zaposlitve. Kaj pa drugi, ki jih omenjate?Zavedamo se, da s tem razpisom rešujemo le del težav mladih. Vendar smo projekt zastavili na način, da ga bomo lahko razširili na širšo skupino mladih. Evropska sredstva nam bodo to olajšala. Trenutno bodo mladi zaposlitev lahko dobili za tri mesece, kolikor bo trajalo usposabljanje na konkretnem delovnem mestu ob podpori zavoda za zaposlovanje. Naslednja faza bo razširitev nabora delodajalcev in razpoložljivih delovnih mest na zasebni sektor.
Ste že preverili, kakšen je interes za sodelovanje pri zasebnih podjetjih?Seveda. Projekt Kul služba! ni socialni projekt, je pa družbeno odgovoren in te vrednote so številnim zasebnim podjetjem blizu. Ampak trenutno imamo cilj, da projekt dejansko preizkusimo v praksi v vseh njegovih segmentih, da vidimo, ali smo kje ustrelili mimo, in da ga izboljšamo, če bo treba. Ves čas bomo vrednotili delo, ker bi se radi kar najbolj prilagodili potrebam mladih in pričakovanjem delodajalcev. Od sinergije obojih bo odvisna uspešnost projekta.
Kakšne so dejanske možnosti, da po trimesečnem usposabljanju na delovnem mestu mladi dobijo trajnejšo službo? Navsezadnje so javni zavodi del javnega sektorja, za katerega še vedno velja prepoved zaposlovanja.Avtomatizma med usposabljanjem in zaposlitvijo v projektu ne bo. Zaposlitev bo odvisna od tega, kako se bo mladi kandidat izkazal, prepričal delodajalca s svojimi rezultati in motivacijo. V tej prvi fazi sodeluje 17 javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, mladi pa se bodo potegovali za 27 konkretnih delovnih mest. Ni izključeno, da ne bi javna podjetja, ki so uspešna na trgu in imajo zato več sredstev, tiste mlade, za katere bodo ocenili, da lahko prispevajo k razvoju podjetja, po koncu usposabljanja tudi redno zaposlili.
Pri javnih zavodih prepoved zaposlovanja res še velja, vendar pod to ne sodijo projektne zaposlitve. Tam je manevrskega prostora manj in brez subvencioniranja delovnega mesta bo daljša zaposlitev vprašljiva. Bodo pa zato mladi dobili konkretne delovne izkušnje, ki jim bodo koristile pozneje v življenju. Na Norveškem, od koder smo dobili idejo za tak projekt, 65 odstotkov mladih, ki gredo skozi ta sistem, po koncu dobi trajnejšo obliko zaposlitve.
Mlade zagotovo zanima, kakšno plačo si lahko obetajo v treh mesecih usposabljanja na delovnem mestu.Te tri mesece bo plačo prispeval zavod za zaposlovanje, ker uporabljamo njegov obstoječi mehanizem usposabljanja na delovnem mestu. Plačilo bo minimalno, ker gre v tem času vendarle šele za usposabljanje, torej za učni proces. Zato na ta projekt ne bi smeli gledati le po zaslužku. Delodajalci bodo po drugi strani dobili nabor mladih, ki so jih konkretno preizkusili, morda bo zanje priložnost za zaposlitev nastopila kdaj kasneje. Ampak kot rečeno, želja je, da bi projekt razširili in skladno s tem tudi podaljšali obdobje zaposlitve, medtem ko je končni kazalec uspešnosti projekta jasen: zmanjšati število brezposelnih mladih na minimum.
V projektu naj bi sodelovalo 60 mladih, ki bodo morali najprej na dvotedensko usposabljanje. Kaj jih čaka v tem času?Osvojili bodo osnovne kompetence, kako se znajti na delovnem mestu, naučili se bodo predstaviti in komunicirati z delodajalci, izvedeli bodo, kaj so njihove pravice iz naslova delovnih razmerij. Dobili bodo prve delovne izkušnje, znanje o tem, kako se znajti v vlogi mentoriranca, kako si postaviti delovne cilje, kako se vklopiti v timsko delo... Obenem so pomembno vedenje o tem, kako prenašati znanje na mlade, dobili tudi mentorji, ki so se v dveh skupinah že usposobili.
Kako bo potekal izbor za usposabljanje na delovnem mestu?Vsi kandidati v projektu se bodo prijavili na točno določeno delovno mesto in bodo morali tudi izpolnjevati zahtevane pogoje. Po dvotedenskem usposabljanju se bo posamezni delodajalec odločil, kateri od prijavljenih se mu zdi najbolj usposobljen, najbolj motiviran in najprimernejši za njegov kolektiv.
Vas skrbi, da bodo mladi preračunavali, ali se jim splača status iskalca prve zaposlitve zamenjati za potencialno le tri mesece dela?Vsak ukrep ni za vse, dobro pa je, da mladim ponudimo več različnih možnosti za vstop na trg dela. Kul služba! je eden takšnih in je konkreten, po tem se razlikuje od večine preostalih spodbujevalnih mehanizmov.
Kakšen je bil do zdaj odziv na ta projekt? Vas mladi kličejo z željo po dodatnih informacijah?Malce me skrbi, ker največ kličejo mame. (Smeh.) Želimo si, da bi to počeli mladi, ker gre zanje in se morajo sami postaviti na noge. Ne znam napovedati, kakšen bo dejanski odziv na projekt, saj smo z njim zelo inovativni. Niti ne znamo napovedat, kakšen bo odziv na razpis za neprofitna najemna stanovanja za mlade, ki ga prav tako pripravljamo kot odgovor na specifične težave mladih.
Zakaj je bil potreben razpis za stanovanja za mlade? Ste naredili analizo, koliko mladih se je prijavljalo na klasične razpise za neprofitna najemna stanovanja?Mladi so na razpisih javnega stanovanjskega sklada sicer dobivali dodatne točke, a so se te ob preostalih pogojih povsem izgubile, tako da so bili na koncu popolnoma nekonkurenčni. Podatek o prijavah na te razpise je v bistvu nepomemben, ker je ob pregledu kriterijev vsak lahko hitro izračunal, kakšne ima sploh možnosti. Zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bilo v povprečju uspešnih le okoli 10 odstotkov prosilcev. Zato je bilo jasno, da je ta problem treba reševati ciljno, podobno kot smo storili z oskrbovanimi stanovanji za starejše. In 30 stanovanj za mlade je vendarle konkretna številka, to je približno 10 odstotkov vseh podeljenih neprofitnih stanovanj na leto. Gre torej za zavestno odločitev lokalne politike, ki želi samostojne mlade zadržati v Ljubljani in jim dati pogoje, da tu delajo in živijo. S tema razpisoma dajemo konkretno znamenje, da je Ljubljani mar za mlade.
Zakaj nameravate najem stanovanj za mlade omejiti na deset let? Pri neprofitnih najemnih stanovanjih gre za najem za nedoločen čas.Čas najema smo omejili na desetletje, ker želimo, da se v teh stanovanjih menjavajo najemniki. Gre za ukrep, ki je srednjeročen, a po svojem bistvu prehodne narave. Da imajo po desetih letih drugi mladi možnost najema in se lažje odločijo, da bodo živeli in delali v Ljubljani. V tem času bodo nekateri mladi morda že sami lahko rešili svoj stanovanjski problem, drugi bodo iz tega sistema lažje prehajali v sistem običajnih neprofitnih najemnih stanovanj, kjer bodo stanovanja lahko najeli za nedoločen čas. Tudi na ta prehod smo mislili in zato zasnovali sistemsko rešitev.
Niti Kul služba! niti razpis za stanovanja za mlade ne bosta zajela generacij po 29. letu, čeprav imajo tudi te podobne ali celo iste težave kot njihovi mlajši kolegi. Kaj bo z njimi?Na pamet težko odgovorim, ker bi najprej potreboval resne analize stanja mlajših odraslih. Res pa je, da uspešna politika reševanja težav mladih v praksi pomeni, da bodo imeli tudi mlajši odrasli manj težav, zato se mi zdi usmerjanje v mlade upravičeno. Po drugi strani se uspešnost vseh javnih politik (in lokalnih nemara še najbolj) meri po tem, kako znajo odgovarjati na potrebe konkretne skupine prebivalcev.
