Spletni portal Film New Europe z združenjem evropskih art kinematografov Europa Cinemas, vsak mesec kot priznanje za trdo delo in odličnost izbere kinematograf, ki s svojim programom uspešno bogati lokalno skupnost. Aprila je to postal Mestni kino Metropol iz Celja, ki že od leta 2004 vztraja pri ponudbi kakovostnih filmskih vsebin, predvsem domače, evropske ter neodvisne produkcije in s tem pri oblikovanju drugačnega pogleda na filmsko industrijo.
Uspešna sedanjost
Čeprav gre za kino v majhnem evropskem mestu, se je že nekajkrat doslej izkazal s pogumom velikih. Poskrbel je na primer za precedenčni primer združenja, ko je skupaj z izolskim Odeonom in škofjeloško Soro vzpostavil prvo mini mrežo, da je lahko izpolnil kriterije za članstvo in sredstva Europa Cinemas. To je kasneje postala uveljavljena praksa tako pri nas kot v drugih manjših kino okoljih. A najbolj drzno potezo je Društvo za ustvarjalnost Filter, ki ima kino v upravljanju že 12. leto, povleklo leta 2013. Kljub nedokončanemu privatizacijskemu postopku dvorane, ki je zgolj v upravljanju društva, pa še to na podlagi že pretečene pogodbe, je vzelo kredit in kino v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom digitaliziralo.
Poteza se je vsekakor izkazala za uspešno, saj je v Metropolu od takrat obisk močno povečan. Hkrati z drugimi digitaliziranimi kini zdaj lahko vedno predvaja najaktualnejše filmske naslove, kar je bilo prej ob le eni ali dveh 35-milimetrskih kopijah art filmov nemogoče. Lani si je 486 projekcij ogledalo že rekordnih 18.176 gledalcev, v letošnjem letu pa so si v Metropolu zadali cilj preseči številko 20.000. O dolgoročni naravnanosti kina in kakovosti programa pričata tudi vedno večje zanimanje za filmskovzgojni program, pri katerem sodeluje s skoraj vsemi celjskimi šolami, in podvojitev članstva v klubu filmoljubov.
Nejasna prihodnost
»Kakovost ne prinese uspeha čez noč, na dolgi rok pa se obrestuje,« je pojasnil Metropolov programski vodja in trenutna gonilna sila Samo Seničar. Predsednik Borut Kramer, ki je bil tudi med ustanovitelji celjskega art kina, pa je dodal: »Danes je vsa ekipa nagrajena za delo, ki traja vse od leta 2004. To je potrditev, da smo delali dobro, in hkrati velika obveza za prihodnost. Želim si, da bodo tudi lokalno dojeli kvaliteto našega dela.« Za kakršno koli prihodnost kina jo bodo tudi morali. Društvo namreč že tri leta sploh nima podpisane nove najemne pogodbe za kinodvorano, ki je v lasti Deželne banke Slovenije. To pomeni, da se lahko kadar koli znajdejo na cesti, s tem pa bi tudi naložba v digitalni projektor splavala po vodi.
Prvoten dogovor med celjsko občino, nekdanjim lastnikom stavbe Banko Celje in društvom je bil tak, da banka daje dvorano v najem občini, ta pa jo prepusti v upravljanje društvu. Ker občina nima na voljo sredstev za financiranje programa, je društvo dvorano dobilo brez najemnine. A tudi brez potrebnih naložb v vzdrževanje stavbe. »Če bi nam začela zamakati streha, bi kino nehal obratovati. Sredstev za tako veliko popravilo namreč nimamo. Smo pa sami kupili novo peč in poskrbeli za digitalizacijo dvorane,« je pojasnil Seničar. Najhuje je, da še zdaj ne vedo, ali bodo kljub temu v dvorani lahko ostali. Novi lastniki iz Deželne banke Slovenije še vedno niso pristali na podaljšanje dogovora z občino ali dosegli novega.
»Kaj bolj pametnega ali tudi bolj donosnega bodo težko dali v kinodvorano. Delegacija z banke si jo je ogledala, a od takrat ne vemo, kaj se dogaja. Najlažje bi bilo, če bi občina stavbo odkupila in skrbela zanjo, nam pa jo dala v dolgoročno upravljanje. Tako bi lahko v miru delali naprej. Sami je nikakor ne moremo kupiti, niti si ne moremo privoščiti, da bi jo primerno vzdrževali,« pravi Kramer. Občina se je neformalno menda zavezala, da bo za dvorano poskrbela, če bo društvo poskrbelo za projektor, a zdaj vsi skupaj čakajo najprej na odziv banke.
