Projekt nove Umetnostne galerije Maribor (UGM) je morda največja infrastrukturna blamaža v novejši zgodovini mesta. Prostorsko stisko galerije naj bi razrešila preselitev na Trg Leona Štuklja. Vendar so ta prizadevanja zdaj prehiteli na ministrstvu za zdravje.
Pri projektu nove UGM se je Maribor prvič blamiral leta 2009. Na mednarodni arhitekturni natečaj so prejeli 217 idejnih načrtov, zmagala sta mlada madžarska arhitekta Tamás Lévai in Ágnes Jószai. Še pred postavitvijo temeljnega kamna na Lentu se je projekt ustavil iz politično-populističnih razlogov. Mariborskega župana Franca Kanglerja je namreč prevzela zamisel režiserja Tomaža Pandurja, po kateri bi mesto nujno potrebovalo center uprizoritvenih umetnosti Mariborsko kulturno središče (Maks), ki naj bi postal najbolj eminentna novogradnja evropske prestolnice kulture.
Galerija potonila v Maksovi luknji
Mestna oblast je zato preklicala gradnjo galerije, za katero je imela zagotovljenih deset milijonov evrov iz državnega proračuna. Delno je izplačala Madžare in načrtovala selitev galerije na desni breg Drave, v bodoči Maks. Vodstvo galerije – dolgoletna direktorica je Breda Kolar Sluga – bi se tedaj lahko uprlo Kanglerjevim načrtom, ki so temeljili na nerealno zastavljeni finančni konstrukciji. A se ni, pa čeprav je ministrstvo za kulturo vseskozi vztrajalo, da projekta ne bo sofinanciralo. Na naložbeni fiasko z imenom Maks + UGM še zmeraj opominja gradbena jama s temeljnim kamnom v njej. Parcelo je sedanja mestna oblast leta 2014 prodala podjetniku iz Kuvajta Hilalu Arnaoutu.
Direktorica Kolar-Slugova in gradnji nove galerije naklonjena kulturna srenja zdaj že tretje leto navijata za novo lokacijo, za nekdanjo stavbo službe družbenega knjigovodstva (SDK) arhitekta Vlada Emeršiča na Trgu Leona Štuklja, ki jo danes uporablja Ajpes. To naj bi imelo tudi širše pozitivne učinke na razvoj mestnega središča in oživitev trga, ki ga zdaj obkrožajo le poslovne stavbe. Naložba v rekonstrukcijo in nadgraditev objekta je ocenjena na 17,2 milijona evrov. Za primerjavo: ljubljanski Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) je stal 7,050.000 evrov, pri čemer je 4,981.000 evrov pricurljalo iz evropskih skladov, preostanek pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. »V medresorski obravnavani je že zakon o vlaganju v kulturo, v katerem so namenjena sredstva za prostorsko ureditev UGM,« je razložila Biserka Močnik, generalna direktorica direktorata za ustvarjalnost.
Projekt SDK otežuje okoliščina, da je značilna stavba s tako imenovanim brutalističnim arhitekturnim slogom v državni lasti. Upravlja jo ministrstvo za javno upravo. Možnost prenosa lastništva objekta je sicer že leta 2014 načelno podprl bivši minister za kulturo Uroš Grilc. Za to rešitev se je ogrela tudi sedanja ministrica Julijana Bizjak Mlakar.
V vodstvu galerije so še najbolj razočarani nad angažiranostjo županstva Andreja Fištravca. O vnemi mestne oblasti veliko pove informacija ministrstva za javno upravo, da jim občina doslej sploh še ni poslala predloga za brezplačni prenos nepremičnine. So pa občinarji samoiniciativno preverili, ali bi bilo mogoče galerijo umestiti v sosednjo izpraznjeno poslopje Probanke. Izkazalo se je, da to ne bi bilo smiselno.
Bi galerija sobivala z dispečerji?
Udejanjanje projekta se je dodatno zapletlo marca, ko je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc razkrila načrt, po katerem bodo v objekt umestili drugi največji slovenski klicni center urgentne medicine. Zaživel naj bi že konec leta. Stroški naložbe znašajo 2,5 milijona evrov. Ministrica za kulturo je zaradi te namere že pisala premierju Miru Cerarju in ga prosila za pomoč pri usklajevanju interesov vseh vpletenih ministrstev v želji, da bi dali prednost galeriji.
Poslanec SMC Branislav Rajić je včeraj pojasnil, da je namera ministrstva za zdravje neustavljiva. A to naj ne bi bilo tragično. Nov dispečerski center, v katerem bo zaposlitev dobilo 60 ljudi, naj ne bi oviral galerijskega projekta, saj naj bi v stavbi zasedel komaj 180 kvadratnih metrov površin. »Sobivanje umetnosti in umetnosti preživetja je možno,« je prepričan Rajić. »Vzpostavitev dispečerskega centra v objektu nekdanje SDK je nesprejemljiva izbira z vidika prenove in revitalizacije mestnega jedra Maribora in bi ob realizaciji pomenila njegovo trajno oškodovanje,« pa so prepričanji v mariborskem interesnem združenju arhitektov Mi:Za. »V naših očeh gre za arbitrarno odločitev uradnikov, ki jim očitno ni mar za prihodnost našega mesta.«
