Nasprotovanje ponovnim idejam o uporabi električnih paralizatorjev v policiji je pripeljalo do nekoliko bolj zaostrenih zakonskih pogojev, pod katerimi bi policisti lahko streljali z elektrodami in tako zapolnili vrzel med uporabo palice in službene pištole. Še vedno pa na notranjem ministrstvu z električnimi paralizatorji mislijo zelo resno.
»Skrbi nas, da so se pravzaprav že odločili in zdaj poskušajo to svojo nalogo opraviti na vsak način,« pravi Blaž Kovač iz Amnesty International, kjer paralizatorjem močno nasprotujejo. »Naša država jih ne potrebuje, ker za to ni vsebinskih razlogov. Policija strelno orožje uporablja zelo redko. Leta 2013 ga sploh ni, leta 2014 enkrat, lani pa osemkrat v enem samem dogodku. Ob odsotnosti resnih vsebinskih analiz za paralizatorje tako ni potrebe, iste cilje (večje varnosti, op. p.) pa bi veljalo doseči z boljšo zaščitno opremo, večjim številom policistov in njihovo večjo usposobljenostjo,« razlaga Kovač, ki meni, da bo šlo pri uzakonitvi paralizatorja na koncu predvsem za politično odločitev.
S paralizatorjem proti vilam
Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da policisti nimajo ustreznega prisilnega sredstva, s katerim bi lahko z varne razdalje in učinkovito obvladali osebo, ki se aktivno upira z orožjem ali nevarnim predmetom. »Gre za določene specifične situacije, s katerimi se policisti srečujejo pri opravljanju svojih nalog, ko se oseba upira z nožem, sekiro, vilami ali drugim nevarnim predmetom,« na ministrstvu naštejejo primere, ko je gumijevka premalo, pištola pa preveč.
V teh dneh so na ministrstvu prvotni predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije nekoliko omilili. Po prvih korekcijah predloga bi lahko paralizator uporabili le, če storilec neposredno ogroža življenje policista ali drugih, in ne že takrat, ko bi storilec zgolj potencialno lahko ogrožal življenja. Tudi pri preprečitvi samopoškodovanja je dodan pogoj, da je uporaba električnega paralizatorja dovoljena le tedaj, ko obstaja neposredna nevarnost povzročitve hude telesne poškodbe ali še hujših posledic.
Pomembna novost je obveza, da morajo imeti paralizatorji podatkovno bazo, s pomočjo katere je sledljiva vsakršna njegova uporaba pa tudi naprava sama.
Nikjer natančno opredeljeno, kdo bo uporabnik
Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da se z varuhom človekovih pravic, ki ima prav tako pomisleke, na to temo prav tako še usklajujejo ter da je do končnega predloga še daleč. »Naš interes je, da je predlog v največji možni meri usklajen s strokovno javnostjo,« so nam odgovorili na notranjem ministrstvu, pri Amnesty International pa opozarjajo, da je ministrstvo pripravo zakonskih sprememb začelo s tako ohlapnimi pravili, da proces nekoliko spominja na taktno barantanje.
Kot razlaga Kovač, bodo vztrajali pri stališču, da paralizatorji sploh niso potrebni, tudi sicer pa ga še vedno moti nekaj preveč ohlapnih določb. »Še vedno se za uporabo šteje samo neposredna uporaba paralizatorja, ne pa tudi poteg. To je pomembno s psihološkega vidika. Grožnja z uporabo elektrike lahko prepreči incident, vendar bi se morala prav tako šteti kot uporaba,« pravi Kovač, ki ga med drugim moti tudi, da še vedno ni nikjer natančno predvideno, kdo v policijskih vrstah bi imel in uporabljal paralizator. Načeloma naj bi ga posedovale in uporabljale le intervencijske patrulje, vendar bi bilo to smiselno nekje v zakonu tudi nedvoumno zapisati.
