Pušpanovo veščo, ki se po latinsko imenuje Cydalima perspectalis, ima pa še nekaj drugih imen (Diaphania perspectalis oziroma Glyphodes perspectalis), smo v Pomurju prvič opazili pred petimi leti in se je do danes razširila po vsej Sloveniji. Mala vešča zagotovo spada med najnevarnejše škodljivce, ki se pojavljajo na pušpanih. Največjo škodo povzročajo izredno požrešne gosenice, ki se hranijo z listi in mladimi poganjki. V primeru močnega napada oziroma velikega števila gosenic lahko grm ostane praktično brez listov v le nekaj dneh.
Najprej opazimo pajčevine na grmu
Kot opozarja Dušan Levičnik (Vrtnarstvo Levičnik), je težava predvsem v tem, da je v Sloveniji pušpan močno prisoten kot okrasna rastlina (pogosta in priljubljena parkovna rastlina), pri nas pa raste avtohtono tudi v naravi. »Pomembno je, da škodljivca pravočasno odkrijemo,« pove Levičnik. Samičke pušpanove vešče ležejo jajčeca na spodnjo stran listov, ki so bledo rumene barve, zato jih je težko opaziti. Iz jajčec se izležejo gosenice. Te so v mladosti vzdolžno progaste, črne in fluorescentno zelene barve, s črno glavo in črnimi pikami. Sčasoma postanejo rjavkaste barve in zrastejo tudi do štiri centimetre. Na napadenem grmu opazimo pajčevino. Kasneje se gosenica zabubi. Buba je velika do dva centimetra in je na začetku zelene barve ter ima temne vzdolžne proge, ki kasneje postanejo rjave barve. Bube najdemo skrite med listi in vejicami. Odrasla vešča, ki izleti iz bube, čez krila meri štiri centimetre in je umazano bele barve, vrhovi kril pa so rjavi. Starejše vešče so obarvane rjavo.
Pušpanova vešča ni edina mrgolazen
Najboljša zaščita pred tem škodljivcem je preventiva, rastline moramo redno pregledovati in po potrebi ukrepati. Največji naravni sovražniki tega škodljivca so ptice, drugače pa se proti njim borimo z uporabo različnih insekticidov. »Prav žalosten sem, ko vidim, da ljudje pušpan, ki ga napade pušpanova vešča, uničijo, celo zažgejo. Ne nazadnje gre za kakovostno, cenjeno in počasi rastočo okrasno rastlino,« pove Levičnik in doda, da rastline po napadu škodljivca ni nujno treba uničiti. »Rastlino lahko rešimo z obrezovanjem in s tem pospešimo novo rast. Rez namreč aktivira rezervno hrano, ki jo pošlje v speča očesa, ta pa nabreknejo in izženejo novi listki.« V specializiranih trgovinah lahko kupimo dotikalne in želodčne insekticide. Učinkovina, ki bo šla skozi kožo ali prebavila, bo uničila gosenico. Pri uporabi insekticida je treba strogo upoštevati navodila varne uporabe. Škropimo pozno zvečer, ko ni ptic, zlasti siničk, ki obožujejo gosenice,« še opozori sogovornik. Slednji tudi svetuje, da gosenice, kadar ne gre za večji nasad pušpana, odstranjujemo ročno in jih nato zažgemo.
Pušpanova vešča pa ni edina mrgolazen, ki napada naše okrasne rastline. »V tem času smo pozorni tudi na druge škodljive žuželke, predvsem rilčkarje, trdožive hroščke, ki 'grizejo' okrasne lovorikovce, rododendron in preostale okrasne zimzelene rastline. Pozorni smo tudi na južnega brinovega krasnika (Ovalisia festiva), ki sistematično uničuje vse, kar je živih meja iz klekov, in ga je praktično nemogoče uničiti,« opozarja sogovornik. In dodaja: »Ne pozabimo pregledati tudi borov, saj se na njih pogosto pojavi rjava borova grizlica.«
