V njegovi glavni sezoni, ko ga je povsod dovolj ali celo preveč, ga lahko svežega z zelo ostrim nožem (to je zelo pomembno, da ne poškodujemo nežnih cevastih listkov) narežemo in zamrznemo, obdržal bo skoraj vso aromo. Tudi sicer sodi drobnjak med najbolj aromatične in najbolj uporabne spomladanske vrtnine. Brez njega si v marsikaterem gospodinjstvu ne znajo predstavljati tradicionalne goveje juhe, radi pa ga imajo tudi povsem drugače usmerjeni vegetarijanci. Čeprav je sorodnik čebule in pora in ima tudi podoben okus, se od njiju vendarle razlikuje, predvsem je nekoliko bolj blag. Velja za najmanjšo vrsto užitnih čebul in hkrati edino, ki že od nekdaj uspeva tako na stari kot novi celini. Uporabljamo ga za začinjanje rib, krompirja, juh in drugih jedi, zelo uporaben je tudi za odganjanje insektov z vrtov. Že leta 1806 je cenjeni švedski anatom Anders Retzius v svoji knjigi Försök til en flora opisoval uporabo drobnjaka za začinjanje palačink, juh, rib in sendvičev. Švedi si brez drobnjaka ne morejo predstavljati ene svojih najbolj značilnih omak, tradicionalno postrežene na kresovanjih. Poljaki ga tradicionalno primešajo skuti (to bi bil pravzaprav imeniten nadev za burek), poleg pehtrana, krebuljice in peteršilja pa spada med najodličnejša zelišča francoske kuhinje. V Evropi so ga gojili vsaj od srednjega veka, drugod pa so ga uporabljali tudi že pred 5000 leti. Rimljani so z njim lajšali bolečine v primeru opeklin ali vnetega grla, saj ima podobne zdravilne učinkovine kot česen in čebula. Romunski Romi so drobnjak uporabljali celo za vedeževanje. Verjeli so tudi, da lahko šop posušenega drobnjaka, obešenega pri hiši, odganja bolezni in zlo. Pa pustimo prazne marnje ob strani. Privoščimo si ga v različnih jedeh, da nam bo odgnal predvsem lakoto in nas razveselil z odličnim okusom. Morda se boste čudili tokratnemu receptu, saj je kombinacija sestavin za nadev resnično nekoliko nenavadna. Ampak okusi so čudna stvar in včasih se navidezno še tako nezdružljivi imenitno povežejo v prav skladne in slastne.
Potica z drobnjakom, skuto in datlji
Potrebujemo: Za kvašeno testo 500 g mehke moke, tip 400 ali 500, obnese pa se celo polnozrnata, približno 2 dl mleka (odvisno od moke), 80 g sladkorja, 60 g masla, 2 jajci, 40 g kvasa, 1 strok vanilje, naribano limonino lupinico, 2 žlici ruma, pol žličke soli. Za nadev še 100 g drobnjaka, 200 g sladkorja, 200 g drobtin, 100 g pretlačene skute, 100 g masla, 2 dl kisle smetane, 100 g izkoščičenih datljev, 2 jajci, vaniljev sladkor, naribano limonino lupinico, cimet, rum (količine po okusu). Za premaz še 1 jajce, 4 žlice mleka. Za posip še sladkor v prahu.
Priprava: Maslo pristavimo in počasi stalimo. Mleko segrejemo do mlačnega. Moko presejemo v večjo skledo in ji primešamo sol. V skodelico nalijemo malo mlačnega mleka, v katerega nadrobimo kvas. Premešamo, da se stopi. V skledici razmešamo rumenjake, sladkor, vsebino stroka vanilje, rum in naribano limonino lupino. Moki prilijemo mlačno mleko in premešamo. Dodamo jajčno zmes in znova premešamo. Dodamo raztopljen kvas, premešamo, naposled pa prilijemo mlačno maslo. Premešamo in zamesimo gladko in elastično testo, ki se ločuje od posode. Strojno zadostuje že pet minut gnetenja, ročno pa testo gnetemo 10–15 minut. Testo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo ali s prozorno folijo in ga pri sobni temperaturi pustimo vzhajati eno uro. Model za potico dobro namažemo z maslom in posujemo z ostro moko, s (piškotnimi) drobtinami, z mletimi orehi in podobno. Za nadev drobno sesekljamo datlje, drobnjak s sveže nabrušenim nožem drobno narežemo. V ponvi razpustimo maslo, na katerem zelo na hitro popražimo narezan drobnjak, le toliko, da oveni. Odstavimo in drobnjaku primešamo pretlačeno skuto, drobtine, sladkor, kislo smetano, jajci, sesekljane datlje, dišave in rum. V skodelici razžvrkljamo sestavine za premaz. Testo zvrnemo na pomokano delovno površino, z dlanmi ga rahlo tlačimo in razpotegnemo v pravokotnik. Nato ga razvaljamo in obrežemo. Testo enakomerno premažemo z nadevom, pri čemer pustimo od dva do štiri centimetre nenamazanega roba tistega dela testa, kjer ga bomo nehali zvijati. Testo začnemo zvijati na spodnjem delu, pri čemer vsak zavoj rahlo zategnemo tako, da testo nekoliko potegnemo k sebi. Zadnji zavoj, ki je brez nadeva, premažemo s premazom in le povaljamo, brez zategovanja. Zvitek previdno položimo v pripravljen model. Nekajkrat ga prebodemo s tanko pletilko ali z daljšimi vilicami. Pokritega pustimo vzhajati pol ure. Pečico tik pred koncem vzhajanja segrejemo na 190 oziroma 175 °C (ventilacijska pečica). Vzhajan zvitek tanko premažemo s premazom in model za približno 50 minut položimo na srednje vodilo v segreti pečici. Pečeno potico vzamemo iz pečice in jo 15 minut hladimo v modelu, nato jo previdno zvrnemo iz modela in povsem ohladimo. Ohlajeno posujemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo s sadnim sokom, čajem, kompotom ali vodo.
