Jasno in neposredno izraženo prepričanje vrhovnih sodnikov, da je zakon o bančništvu neustaven, saj ne zagotavlja enakosti pred zakonom, učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva, je pri številnih lastnikih izbrisanih podrejenih obveznic podržavljenih bank vzbudil novo upanje. Ti že vse od sanacije bančnega sistema z Banko Slovenije bijejo sodne bitke, a te so prav zaradi določbe zakona o bančništvu, ki je po mnenju vrhovnih sodnikov neustavna, vnaprej obsojene na propad. Zaradi izrednih ukrepov v bankah v letih 2013 in 2014 ima centralna banka, kot so nam pojasnili, na sodiščih kar 64 zadev, pri čemer je lahko v posamezni zadevi več tožnikov.

Banka Slovenije: Mi smo zakon le izvajali

Vrhovni sodniki so na ustavno sodišče, kot smo poročali pred dnevi, poslali zahtevo za oceno ustavnosti člena zakona o bančništvu, ki izrecno določa, da lahko tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih vloži le banka. Svoj interes lahko ob varstvu interesa banke zastopajo tudi morebitni razrešeni člani uprave banke in njeni delničarji – po podatkih centralne banke so člani bivših uprav banke vložili tožbo v eni zadevi, prav tako tudi delničarji – lastniki podrejenih obveznic pa ne. Tem je omogočena le tožba zoper Banko Slovenije zaradi odškodnine, kar pa po mnenju vrhovnih sodnikov ne predstavlja alternativnega pravnega sredstva in sodnega varstva.

V Banki Slovenije uvodoma poudarjajo, da niso prvo poklicani za komentar ustavnosti zakona o bančništvu, saj da centralna banka »ni bila niti zakonodajalec niti predlagatelj zakona, ampak je veljavne zakonske določbe zgolj izvajala«. Kljub temu pa ponavljajo, da je »edino mogoče nadomestilo v primeru kršitev pravic delničarjev in preostalih imetnikov podrejenega dolga lahko le odškodnina«, saj odločb o izrednih ukrepih preprosto ni mogoče odpraviti in vzpostaviti prvotnega stanja. Kot dodajajo, ugotavlja navedeno v zahtevi za oceno ustavnosti tudi vrhovno sodišče. Sodno varstvo lahko imetniki podrejenih obveznic uveljavljajo izključno z odškodninskim zahtevkom po 350. a členu zakona o bančništvu, še pravijo v Banki Slovenije.

A dejansko so lastniki podrejenih obveznic v morebitnih odškodninskih tožbah zoper Banko Slovenije vnaprej obsojeni na neuspeh. Ti morajo namreč, kot ugotavljajo vrhovni sodniki, dokazati, da je škoda zaradi izrečenega ukrepa višja, kot bi bila, če izreka ne bi bilo, posamezni dokumenti, ki bi lahko predstavljali podlago za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, pa so pri tem nedostopni oziroma označeni kot poslovna tajnost. Podobno izkušnjo ima tudi lastnik obveznic NLB 26, ki so jih uslužbenci banke ponujali na bančnih okencih. Kot nam je pojasnil, se je pred leti namesto za podaljšanje depozita z nekaj več kot petodstotno obrestno mero odločil za nakup obveznic NLB 26 s 6,25-odstotno obrestno mero, saj bi lahko denar po zagotovilih bančnikov izgubil le v primeru stečaja. NLB ni končala v stečaju, a lastniki omenjenih obveznic so svoj denar kljub temu izgubili. Odločil se je za tožbo na okrajnem sodišču, a zaradi nepopolne vloge – problem je bila jasno izražena višina zahtevane odškodnine, pri čemer mu več mesecev ni uspelo pridobiti odločbe Banke Slovenije – izgubil.

»Vrhovni sodniki izrazili strinjanje s pravobranilcem EU«

Zahteva za oceno ustavnosti, ki so jo kot zadnji spisali vrhovni sodniki, je le ena v vrsti pred ustavnim sodiščem. Na to se je že pred leti med prvimi obrnila skupila razlaščencev s prvopodpisanim , imetnikom več sto tisoč evrov podrejenega dolga. »Zdaj je še najvišje redno sodišče v Sloveniji ocenilo, da je zakon, s katerim je 'domača trojka' (takratna predsednica vlade Alenka Bratušek, finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, op. p.) nacionalizirala kar šest slovenskih bank in izbrisala njihove zasebne vlagatelje, protiustaven. Poleg jasnega stališča, da je zakon 'izbrisancem' odvzel pravico do sodnega varstva, so vrhovni sodniki izrazili še strinjanje z generalnim pravobranilcem Evropske unije, da je sklicevanje na pravila evropske komisije sprenevedanje, ter stališče, da zakon razlaščence diskriminira, banke in njihove uprave pa favorizira,« je vsebino zahteve za presojo ustavnosti, ki so jo na ustavno sodišče poslali vrhovni sodniki, komentiral Kotnik. »Besedilo obrazložitve je zelo berljivo, zato ga priporočam vsem, ki želijo ta spor objektivno razumeti in ne kar verjeti vse hujšim nebulozam tvorcev izbrisa,« je dodal.